Off razburkanih italijanskih vod

Italijanski premier Giuseppe Conte je podal odstop dva tedna po tem, ko je vodja koalicijske stranke Liga Matteo Salvini izjavil, da ne želi več sodelovati s koalicijsko stranko Gibanje 5 zvezd, in pozval k predčasnim volitvam. Za slednje si Salvini obeta velik uspeh, potem ko je njegova stranka prepričljivo slavila na majskih evropskih volitvah. 

Nedavno sta se koalicijski vodji med drugim sporekli zaradi reševalne ladje Open Arms, na kateri je obtičalo okoli 150 migrantov, potem ko jim italijanske oblasti niso želele dovoliti izkrcanja na italijanskih tleh. Medtem ko je Conte vztrajal, da se zagotovi pomoč in izkrcanje otrokom, je Salvini temu nasprotoval. Državni tožilec je včeraj ukazal izkrcanje migrantov na Lampedusi in zaplenjenje ladje. Ta je brez možnosti pristanka na morju preživela 19 dni. Migrante si bodo sedaj razdelili Francija, Španija, Portugalska, Nemčija in Luksemburg. Nekateri migranti so bili zaradi slabega zdravstvenega stanja evakuirani že pred tem, nepolnoletni migranti prav tako. Italija je pred kratkim sprejela zakonodajo, ki še zaostruje kazni za neavtoriziran vstop reševalnih ladij v italijanske vode.

Vlada v Švici je odločila, da bodo morala podjetja z več kot 100 zaposlenimi od naslednjega leta dalje spremljati interne plačne razlike med spoloma. Rezultate bodo morali predstaviti tudi svojim zaposlenim. Podjetja, ki bodo do srede leta 2021 ugotovile plačno razliko, bodo morale revizijo opraviti zopet čez štiri leta. Švicarke v povprečju na primerljivih delovnih mestih zaslužijo 20 odstotkov manj od moških kolegov, kar je med drugim sprožilo množično stavko žensk v juniju.

Nemška vlada je sklenila, da od leta 2021 90 odstotkom davkoplačevalcev ne bo treba več plačevati tako imenovanega solidarnostnega davka za vzhodno Nemčijo v višini 5,5 odstotka, dodanega dohodnini. Tega bodo dalje plačevali zgolj še najbogatejši prebivalci. Davek je bil namenjen gospodarskemu razvoju vzhodnega dela Nemčije po padcu berlinskega zidu. Davek je v lanskem letu v državni proračun prispeval slabih 19 milijard evrov in od leta 2012 prinaša več sredstev, kot jih vlada dejansko porabi za vzhodno Nemčijo. Poleg tega s koncem tega leta poteče tako imenovani solidarnostni pakt za financiranje vzhodne Nemčije, sprejet leta 2001, brez katerega solidarnostni davek izgubi svojo ustavno podlago.

Britanska vlada je naznanila, da se bodo njeni predstavniki od začetka septembra udeleževali zgolj tistih sestankov teles Evropske unije, za katere presodijo, da ima Združeno kraljestvo močan nacionalni interes, kot so brexit, varnost, mednarodni odnosi in finance. Na drugih področjih bo glasovalno pravico predala Finski, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije.

V Sudanu je predstavnik tranzicijskega vojaškega sveta po televiziji razglasil razpustitev tega telesa in najavil formiranje Vrhovnega sveta. Tega bo sestavljalo 6 civilnih vodij protestov in 5 predstavnikov vojske, na oblasti pa bo dobra tri leta, ko se bodo po načrtih odvile splošne volitve. Prvih 21 mesecev ga bo vodil general Abdel Fatah al-Burhan, do sedaj vodja tranzicijskega vojaškega sveta, za naslednjih 18 mesecev pa ga bo nasledil civilni vodja, ki ga bo imenovala opozicijska zveza Sile za svobodo in spremembo. Formiranje sveta prihaja le nekaj dni po tem, ko so generali in civilni protestniški vodje podpisali sporazum z ustavodajno deklaracijo o trancizijski oblasti. Ta predvideva, da si bo Vrhovni svet oblast delil s premierjem Abdalo Hamdokom, ki ga je protestniško gibanje na funkcijo imenovalo prejšnji teden, ter 300-članskim zakonodajnim telesom.

V indonezijski pokrajini Zahodna Papua se zadnji večji val protestov proti rasizmu Indonezijcev in za osamosvojitev odvija že tretji dan. Indonezijske oblasti so v regijo odposlale 300 vojakov in upočasnile internet na nekaterih njenih območjih. V tem času so protestniki zasedli in uničili regijsko letališče in zažgali zapor, okoli 250 zapornikov pa je pobegnilo na prostost. Etnična skupnost Zahodnih Papuancev se že vse od sporne priključitve Indoneziji v 60-ih letih prejšnjega stoletja sooča z nasiljem in rasizmom ter si prizadeva za samostojnost.

Bolivijski desni opozicijski stranki Državljanska skupnost pod vodstvom Carlosa Mese je pred volitvami upadla podpora, potem ko jo je zapustila staroselska članica Cristina Mamani in več povezanih socialnih organizacij. Kot razlog navajajo nedemokratično vodenje stranke in rasizem njenih voditeljev. Mamani je izpostavila, da kljub uporabi njenih fotografij za propagandne plakate stranka na poslansko kandidatno listo ni umestila niti ene staroselske ženske. Na volitvah, napovedanih za 20. oktober, javnomnenjske ankete sedaj zmago napovedujejo Gibanju proti socializmu Eva Moralesa.