OFF romunskih francozov

Z Evropske centralne banke so sporočili, da bo njen predsednik Mario Draghi ostal član organizacije G30, ter da je to popolnoma združljivo z neodvisnostjo, ugledom in integriteto Evropske centralne banke. Zaradi njegovega članstva v G30 sta se pritožili organizacija Corporate Europe Observatory ter evropski ombudsman. Očitajo ji netransparentnost ter tajnost. G30 je zasebni organ s sedežem v Washingtonu, kjer se sestajajo vodje centralnih in zasebnih bank, člani mednarodnih institucij ter akademiki. Njeni člani so med drugim vodja britanske centralne banke, vodja Banke Kitajske ter vodji investicijskih bank JP Morgan Chase in UBS. Pogovori so tajnost, prav tako upravni odbor, ki vabi nove člane.

Vodja romunske vladajoče socialdemokratske stranke Liviu Dragnea je sporočil, da bo Romunija sledila zgledu Združenih držav Amerike in svojo veleposlaništvo v Izraelu iz Tel Aviva premaknila v Jeruzalem. Tako bo postala prva država Evropske unije, ki bo to storila. Poleg Romunije namerava svoje veleposlaništvo v Jeruzalem premakniti tudi Gvatemala, ki je to oznanila na začetku marca. Odločitve vlada še ni uradno objavila, nasprotuje pa ji romunski predsednik Klasu Iohannis.

Sirija je po nedavnem napadu na svoje ozemlje Franciji vrnila Legijo časti stopnje Veliki križ, najvišje francosko priznanje za civilne ali vojaške zasluge, ki jo je leta 2001 takratni francoski predsednik Jacques Chirac podelil sirskemu predsedniku Bašarju al-Asadu. Nagrado so vrnili preko romunskega veleposlaništva v Damasku, ki predstavlja francoske interese v Siriji. Sirsko ministrstvo za zunanje zadeve je v izjavi sporočilo, da ni častno, da predsednik Asad nosi okrasek suženjske države in države, ki podpira teroristične Združene države Amerike. Legijo časti je uvedel Napoleon leta 1802 in se je obdržala pri vseh oblasteh do zdaj. Med drugim jo je Chirac leta 2006 podelil tudi Vladimirju Putinu.

Iran bo svoja finančna poročila ter zaloge tujih valut namesto v dolarjih začel poročati v evrih. S tem se poskušajo oddaljiti od odvisnosti od dolarja zaradi političnih napetosti z Združenimi državami Amerike ter povečati stabilnost trga zaradi fluktuacij med iranskim rialom ter dolarjem. Rial je od septembra 2017 do danes proti dolarju izgubil skoraj polovico vrednosti. Znaten del mednarodnega trgovanja je še vedno v dolarjih, državljani Irana pa jih uporabljajo za potovanja ter prihranke.

Tveganje predstavljajo tudi ameriške sankcije, saj lahko tudi neameriške podružnice podjetij doletijo kazni, če z Iranom trgujejo z dolarji. Francija bo začela iranskim kupcem ponujati posojila v evrih, da se izogne ameriškim sankcijam, je izjavil vodja francoske investicijske banke Bpifrance, ki je v državni lasti. Prejšnji teden je rial dosegel vrednost 60 tisoč rialov proti dolarju, potem pa je država fiksirala tečaj na 42 tisoč rialov proti dolarju.

Kuba je dobila novega predsednika. To je postal 57 letni Miguel Diaz-Canel, ki je bil edini kandidat in je zamenjal Raula Castra. Slednji bo ostal vodja komunistične stranke do leta 2021 ter za svojega naslednika predlaga trenutnega predsednika. Diaz-Canel se je zavezal nadaljevanju kubanske revolucije ter nespremenjeni zunanji politiki. Pričakovati pa je tudi bolj liberalno politiko na LGBT področju, saj je Diaz-Canel podpiral enega redkih klubov za istospolno usmerjene, ter večjo liberalizacijo interneta.

Več deset tisoč študentov je protestiralo tudi v Čilu. Proteste je sprožila odločitev ustavnega sodišča iz 27. marca, da razveljavi zakon, ki je prepovedoval lastništvo univerz v rokah podjetij, katerih cilj je dobiček. Ta protest je prvi, odkar se je dober mesec dni nazaj na predsedniški stolček že drugič povzpel poslovnež ter konzervativec Sebastian Pinjera. Ta je v dneh pred protestom sicer predlagal zakon, s katerim bi povečal financiranje kakopak zgolj tehničnih fakultet ter izjavil, da zastonj šolstvo ostaja.

Ustavna komisija Državnega zbora je z večino zavrnila predlog za začetek postopka spremembe ustavnega zakona, s katerim bi zaščitili premoženje Nove ljubljanske banke pred sodbami hrvaških sodišč v primeru varčevalcev Ljubljanske banke na Hrvaškem. S tem je sledila napotkom strokovne skupine, ki jo je ustanovila komisija za to vprašanje ter mnenju Inštituta za ustavno pravo.