Off Severne Koreje na mednarodnem kazenskem sodišču

Pakistanske oblasti so zaukazale ohranitev pridržanja Zakija ur-Rehmana Lahvija, za čigar izpustitev je bilo že vplačanih 5000 dolarjev varščine. Zapornik je obtožen vodstva skupine, ki je leta 2008 stala za terorističnimi napadi v indijski finančni metropoli Mumbai. Prekinitev prvotne odločitve prihaja po nasprotovanju izpustitve s strani vlade v Indiji, ki je pozvala pakistansko vlado, naj se na višji sodni instanci pritoži zoper odločitev sodišča. Notranje ministrstvo je tako zaukazalo upoštevanje novega zakona o ohranjanju javnega reda in miru, ki represivnim organom omogoča pridržanje kogarkoli, ki predstavlja potencialno grožnjo.

Zvezno pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike je vložilo tožbo zoper mesto New York zaradi prepočasnega izvajanja reform zapora Riker’s island. Poročilo zveznega pravosodnega ministrstva, objavljenega avgusta, je namreč razkrilo številna nasilna dejanja nad jetniki s strani paznikov, med katerimi so tudi pretepanje, provociranje v medsebojne spopade in zanemarjanje raziskovanja njihovih pritožb. Tožba je sicer sovpadala z odstranitvijo vseh mladoletnikov iz tamkajšnjega zapora, kar naj bi bil prvi sveženj že potekajoče, a za pravosodno ministrstvo prepočasno izvajajoče reforme.

Generalna skupščina Združenih narodov je izglasovala resolucijo o obravnavi dejanj Severne Koreje na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Resolucija prihaja po objavi poročila preiskovalne komisije Združenih narodov, ki je ugotavljala represijo nad civilnim prebivalstvom, med katero so zabeležili tudi sistematično mučenje in umore. Zoper Pjongjang zato zahtevajo tudi ustrezne sankcije, ta pa obtožbe zavrača in pristaja na sodelovanje le, če ne bodo insinuacije uporabljene v namene spremembe režima. Na slednje opozarja tudi Kuba, kljubovanju resoluciji pa se med drugimi pridružuje tudi Kitajska, ki lahko v procesu odločanja sodišča sproži veto.

Da so takovrstne resolucije stvar raznoterih geopolitičnih interesov in razmerij kaže primer osnutka resolucije, lansirane s strani Palestine. Kot je bilo pričakovati Združene države Amerike ne podpirajo osnutka resolucije Palestine, ki določa 12-mesečna pogajanja z Izraelom in prekinitev okupacije palestinskega ozemlja do konca leta 2017. Zavrnitev naj bi po besedah predstavnice za medije Jen Psaki temeljila na težavnosti opredelitve vnaprejšnjega izida pogajanj. Osnutek sicer med drugim opredeljuje upoštevanje mej iz leta 1967, priznavanje Jeruzalema kot glavnega mesta, deljenega s strani obeh držav, in prekinitev nezakonitih dejanj, kot je okupacija Zahodnega brega.

Iraški kurdski uradniki so sporočili, da so njihove pešmerge uspele ponovno zajeti območje na gori Sindžar, ki je bilo pod okupacijo Islamske države. S tem so osvobodili tamkajšnjo manjšino Jezidov, vojaška zmaga pa ima zaradi visoke nadmorske višine tudi geostrateški pomen. Prav tako pa nosi geopolitični pomen, saj naj bi bila okupacija Jezidov na tem območju povod za intervencijo ZDA. Z njihove strani je bilo tako moč slišati samohvale uspeha, kjer naj bi poleg prispevanja k uspehu Kurdov včeraj tudi ubili vrsto voditeljev Islamske države, med katerimi sta tudi Haji Mutazz, Abd al-Basit in Radwin Talib. ZDA in njeni zavezniki so sicer od avgusta izvedli 1361 racij.

Sodišče Evropske unije je včeraj razsodilo zoper zahtevo britanske politike, ki bi dodatno omejila načelo prostega gibanja ljudi v EU. Velika Britanija je od vsakega tujca, željnega vstopa na njena tla, kot pogoj zahtevala vizum, četudi bi ta oseba že imela dovoljenje za bivanje v drugi državi članici EU. Izid dve leti trajajoče tožbe pa postavlja premiera Davida Camerona v neugoden položaj, saj odločitev sodišča služi predvsem prilivu olja na ogenj uspehu retorike skrajne desne stranke Ukip. Z njene strani namreč prihajajo očitki Cameronovi politiki o manku suverenosti odločanja in regulacije mej. Podobni očitki so prišli tudi s strani Cameronove konservativne stranke, češ da je dosedanji sistem vizumov zadosti pravičen. Sodba sodišča sicer poleg omenjenega opredeljuje tudi možnost zavrnitve vstopa s strani države članice v primeru, da je ugotovljena zloraba te pravice.

Policija je v prestolnici Črne Gore aretirala tri mednarodne preprodajalce orožja, ki so domnevno skušali prodati orožje levičarski uporniški skupini FARC v Latinski Ameriki, sicer etiketirani kot teroristična skupina. Domnevni preprodajalci so s strani sodišča v New Yorku že obtoženi podpore terorističnih organizacij in zarote zoper Američanov, v primeru izročitve in kasnejše obsodbe na ameriških tleh jih čaka doživljenska zaporna kazen.

Včeraj je bila potrjena izpustitev 14-ih zapornikov uklonilnega zapora, ki je bil razpuščen. Razpustitev je posledica dvoletnega procesiranja pritožbe, sprožene s strani varuhinje človekovih pravic, kjer je ustavno razsodišče sklenilo, da postopki uklonilnega zapora niso v skladu z ustavo. Več o uklonilnem zaporu in postopku določitve neustavnosti zapora Sašo Zagorc, profesor na pravni fakulteti

Izjava je dostopna v posnetki izjave.

Ob 16. uri je v parku pred sedežem občine v Mariboru napovedan protest zoper varčevalno politiko, ki ga je na Facebooku sklicala anonimna skupina Civilna iniciativa proti varčevanju. Protest nasprotuje proračunskim izhodiščem občine, ki bi močno posegel v zmožnost delovanja raznih nevladnih organizacij, oklestil pa bi tudi komunalne storitve in vrtce. Četudi je bil v začetku tedna predlog proračuna umaknjen, nasprotniki niso bili zadovoljni z odgovori župana Andreja Fištravca, saj nikjer ni zagotovil, da omenjenih posegov ne bo.