OFF sindikalnih pogajanj

Ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko se bosta v soboto udeležila vojaških vaj. Vaje, ki so po navedbah Rusije del rednega programa vaj, bodo vključevale letalske raketne  sile. Kremelj sicer še vedno vztraja, da ne namerava napasti Ukrajine in da se z meje umikajo. Ukrajinsko-ruski odnosi bodo ključna tema tudi Münchenske varnostne konference, ki se začenja danes. Na njej se bo srečalo več kot 30 voditeljev držav in vlad ter ministrov. Slovenijo bodo na konferenci zastopali predsednik države Borut Pahor, zunanji minister Anže Logar in obrambni minister Matej Tonin. Slednji je sicer včeraj napovedal, da Slovenija v Ukrajino ne bo pošiljala orožja, bo pa ukrajinske vojake oskrbela z opremo za civilno in vojaško uporabo.

Če je na delu rusko-ukrajinske meje, kamor so uprte oči večjega dela sveta, vse mirno, pa je do streljanja prišlo v regiji Donbas, kjer še vedno poteka konflikt med proruskimi separatisti v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk ter ukrajinsko vlado. Obe strani druga drugi očitata kršitev premirja. Ukrajinci naj bi napadli devet naselij v regijah Donetsk in Lugansk, slednji pa proruske separatiste krivijo za poškodovanje dveh civilistov v obstreljevanju, kjer je ena od granat padla tudi na vrtec.

Indijsko sodišče je 38 ljudi obsodilo na smrtno kazen, 11 pa na dosmrtno zaporno kazen zaradi serije bombnih napadov v mestu Ahmedabad, v katerih je leta 2008 umrlo več kot 50 ljudi. Za napade je odgovornost prevzela indijska islamska teroristična organizacija Indijski mudžahedini. Eksplozije naj bi bile odgovor na hindujsko nasilje nad muslimani v izgredih v Gujaratu leta 2002, kjer je skupno umrlo več kot tisoč ljudi, velika večina jih je bilo muslimanov. Obsojeni so sicer v priporu že 13 let, njihovi odvetniki pa napovedujejo pritožbo.

Črnogorski tožilski svet je razrešil glavnega posebnega tožilca Milivoja Katnića. Njegov odstop so vlade trenutne, zdaj že razpadle, vladne koalicije zahtevale še pred prevzemom oblasti. Katnič je uradno razrešen zaradi izpolnjevanja pogojev za upokojitev, skupaj z njim pa je bilo razrešeno še devet njegovih sodelavcev. Trenutno še vladajoča politika ga obtožuje, da ni preganjal organiziranega kriminala, povezanega z nekdanjo vladajočo stranko DPS. Politične razmere v Črni gori še naprej zaznamujejo poskusi podpredsednika Dritana Abazovića, da bi sestavil novo manjšinsko vlado. Pred dvema tednoma je parlament izglasoval nezaupnico premierju Zdravku Krivokapiću, a se stranke, ki so zrušile vlado, niso upale uskaditi o novi. Podporniki Krivopapića so v sredo zvečer v Podgorici organizirali shod v podporo sedanji vladi.

Evropski parlament je izglasoval amandma, ki obsoja separatizem Republike Srbske in rusko vmešavanje v Zahodni Balkan ter poziva Svet Evropske unije k uvedbi sankcij proti Miloradu Dodiku, srbskemu članu predsedstva Bosne in Hercegovine. Amandma je sicer del letnega poročila o skupni zunanji in varnostni politiki, ki vključuje tudi podporo širitvi EU na Zahodni Balkan in poziv k njeni pospešitvi. Amandma so poslanci sprejeli s 504 glasovi za in 93 proti. Proti amandmaju so v nasprotju z večinsko voljo Evropske ljudske stranke glasovali poslanci Romana Tomc in Milan Zver, SDS, in Franc Bogovič iz SLS, proti pa so bili tudi poslanci iz hrvaške HDZ.

Vlada ostaja na bojni nogi s sindikati. Po sredini stavki zdravstvenih delavcev se zdaj zaostrujejo tudi nasprotovanja z ostalimi sindikati v javnem sektorju. Vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je v izjavi za javnost povedal, da so pogajanja  o rednem usklajevanju vrednosti plačnih razredov z vlado zastala, in obtožil ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, da se z njimi ne želi pogovarjati. Rok za vladni odgovor, ki je bil sprva postavljen na torek, so sindikati prestavili na četrtek, ko poteka redna seja vlade. Počivavšek je zahteve sindikatov strnil v 4 ključne točke.

Izjava

Počivavšek obžaluje ravnanje vlade in jim očita nepripravljenost na pogajanja.

Izjava

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in državni sekretar na istem ministrstvu Aleš Mihelič sta v Kočevju predstavila novi načrt 3.a razvojne osi. Načrt, ki v večji meri zarisuje novo traso, predvideva cestno povezavo od Ljubljane do Petrine pri mejnem prehodu Brod na Kolpi. Nekatere dele bi predstavljala popolnoma nova cesta, drugi pa bi vključevali obnovljene in razširjene že obstoječe ceste. Poleg cestnih površin se obeta tudi izgradnja viaduktov v Turjaku in Rašici, predor v Žlebišču ter večji vozlišči v Žlebišču in Kočevju. Načrtovana vrednost projekta se giblje okoli 200 milijonov evrov, s prvo fazo gradnje pa bi začeli že letos. Prva faza naj bi po besedah Miheliča vključevala rekonstrukcijo in izgradnjo tretjega pasu med Pijavo Gorico in Turjakom. Predlog sicer še ni dokončen in župani imajo tako še vedno možnost predlaganja sprememb in izboljšav.

Župani istrskih občin Koper, Izola in Piran so se sestali z notranjim ministrom Alešem Hojsom, s katerim so med drugim razpravljali tudi o prenosu zemljišča ladjedelnice Izola iz Družbe za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB, na državo. To območje je bilo sicer tudi del občinskega prostorskega načrta, ki pa je na referendumu padel. Prejšnji teden je DUTB ustavil prodajni postopek za parcelo ladjedelnice. Na območju nekdanje ladjedelnice bi uredili prostore za potrebe vojske, policije, uprav za pomorstvo in za zaščito ter reševanje, agencije za okolje in inšpektorata, so takrat sporočili iz DUTB. Župani želijo, da površino namenijo turizmu in ne vojaški dejavnosti, menijo pa, da je prenos lastništva na državo dober.
   
Off je pripravil vajenec Blaž pod Srđanovim nadzorom.