Off spomina

Pričenjamo s spomini. Na Češkem so na današnji dan leta 1939 nacistične okupacijske sile v Pragi usmrtile 9 študentov. Usmrtitev je bil odgovor na proti-nacistične demonstracije, ki so se začele 28. oktobra na obletnico dneva češke neodvisnosti, med katerimi so takrat s strelnim orožjem ranili študenta medicine Jana Opletala, ki je kasneje za strelnimi ranami tudi umrl. Njegova smrt je bila povod za kasnejše študentsko vretje, saj se je na pogrebu zbralo več tisoč študentov. Pogrebna komemoracija je prerasla v ponovne proti-nacistične demonstracije, nacistični režim je v odgovor zaprl vse univerze in visoke šole na Češkem ter v koncentracijska taborišča deportiral več kot 1.200 študentov. 17. novembra so jih 9 tudi usmrtili. Ta dan se zato v številnih državah obeležuje kot mednarodni dan študentov.

V drugem krogu predsedniških volitev v Romuniji je zmagal dolgoletni župan transilvanskega mesta Sibiu in od letošnjega leta prvak Nacionalno liberalne stranke Klaus Iohannis. Pred tem je Iohannis, sicer pripadnik etnične nemške manjšine, več kot desetletje vodil Demokratični forum Nemcev v Romuniji. Tekmeca, vodjo Socialno demokratske stranke in premiera Romunije Victorja Ponto, je sicer po neuradnih izidih premagal za 2 odstotka glasov. V prvem krogu je sicer 10 odstotkov več glasov prejel Ponto, politični analitiki pa preobrat in presenetljivo zmago Iohannisa pripisujejo visoki volilni udeležbi, ta je bila 62 odstotna. Sicer naj bi k zmagi najbolj prispevala diaspora, tradicionalno bolj desno usmerjena, ki je bila tokrat še bolj razjarjena zaradi neustrezno organiziranih volitev po romunskih predstavništvih na tujem.

Burkina Faso je dobil začasnega predsednika. Poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov vojske, opozicije, civilne družbe in tradicionalnih in verskih vodij, je za mesto začasnega predsednika izbral Michela Kafando, ki je pod vladavino Blaisa Compaoreja zasedal mesto zunanjega ministra. Naloga začasnega predsednika bo imenovanje predsednika vlade, ta pa bo nato sestavil vlado in državo popeljal do volitev, ki so načrtovane za konec naslednjega leta. Na volitvah novembra prihodnje leto Compaore ne bo smel kandidirati.

Predsednik Kolumbije Juan Manuel Santos je prekinil mirovna pogajanja s predstavniki levičarske uporniške skupine FARC po včerajšnji ugrabitvi generala Rubena Daria Alzate Mora. Na odpravi v odročnem delu države so uporniki ugrabili 4 vojake vključujoč generala, peti pa je pobegnil in pričal, da so ugrabitelji pripadniki FARC-a. V pol stoletja trajajočem konfliktu FARC sicer še ni ugrabil vojaka s tako visokim činom, analitiki pa ugibajo, da bodisi uporniki niso vedeli za identiteto generala, ki je bil odet v civilna oblačila, bodisi vrh FARC-a, ki se z vlado pogaja o razorožitvi skupine, nima več vpliva na nižje ravni skupine. Morda pa bo ob izginotju generala bolje cvetel trg s prepovedanimi snovmi. Mora je poveljeval vojski 2 500-ih, katerih naloga je bila odkrivanje trgovine s kokainom na območju okoli Quibda.

Zato so še naprej uspešni španski carinski agentje in policisti, ki so na jahti 370 kilometrov južno od španskega otoka Gran Canaria v Atlantskem oceanu zasegli skoraj tono kokaina. Aretirani so bili trije slovanski morjeplovci, dva ukrajinska in srbski državljan, za katere špansko notranje ministrstvo navaja, da gre za člane kriminalne skupine, ki se ukvarja s tihotapljenjem kokaina iz Južne Amerike v Evropo.

Rusija se je na varnostnem svetu Združenih narodov vzdržala glasovanja o podaljšanju mandata silam EUFOR v Bosni in Hercegovini. Zahodni politiki so ob tem izrazili nekaj gneva in srda, ter Rusijo obtožili mešanja hrušk in jabolk, češ da situacija v Ukrajini nebi smela vplivati na odločanje Rusije v zadevah, nepovezanih s slednjo. Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Petr Ivancov je pojasnil, da se po mnenju Rusije besedilo o podaljšanju mandata EUFOR izkorišča za nadaljnje približevanje Bosne in Hercegovine Evrospki uniji in NATO-u. Sicer proti Evropski uniji nimajo nič, dodaja pa, da vsa ljudstva, ki žive v BiH niso navdušena nad priključitvijo NATO-u.

Štiri civilno-družbene organizacije - Združenje svetov delavcev Slovenije, Združenje za lastništvo zaposlenih, Slovenski forum socialnega podjetništva in Raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo - so vladi republike Slovenije posredovali skupno iniciativo »Pobuda in poziv v zvezi s pripravo strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države«. V okviru te strategije so vlado pozvali, naj sprejme in uveljavi alternativni model privatizacije državnega premoženja, ki naj se izvede pretežno v obliki preoblikovanja oziroma prenosa državnega premoženja na delavske in delavsko-potrošniške zadruge. Mato Gostiša, generalni sekretar Združenja svetov delavcev Slovenije pravi, da gre za poskus pravočasne preusmeritve od načrtovane razprodaje državnih deležev tujcem v smeri alternativnega modela organizacije participacije zaposlenih.

Izjava

Gostiša meni, da potrebujemo ravno to. Torej večjo participacijo zaposlenih pri korporacijskem upravljanju, soudeležbi pri dobičkih in širšo notranje lastništvo zaposlenih. Razprodaja pa nas vodi le v trajnostno vsestransko odvisnost od tujega kapitala.

Izjava