OFF sprejema Hrvaške v schengen

Aktualno-politična novica
9. 12. 2022 - 15.00
 / OFF

Notranji ministri Evropske unije so soglasno potrdili vstop Hrvaške v  schengensko območje, zavrnili pa so vstop Bolgarije in Romunije. Ob podpori vseh šestindvajsetih držav članic Unije bo Hrvaška v schengensko območje vstopila s prvim januarjem. Hrvaški premier Ándrej Plénković in notranji minister Davor Božínović sta poudarila, da bodo imeli od odločitve največjo korist hrvaški državljani in gospodarstvo, pa tudi sama Evropska unija. Čeprav je Evropska komisija novembra ocenila, da pogoje za vstop v schengen izpolnjujeta tudi Bolgarija in Romunija, ju Svet Evropske unije v območje na papirju opravljenega nadzora notranjih meja še ni sprejel. Vstop je zaradi neregularnih prehodov meje, katerih število se bo po prepričanju avstrijske vlade z vstopom vzhodno balkanskih članic povečalo, obema državama blokirala Avstrija, Bolgariji pa z očitki o korupciji in organiziranem kriminalu še Nizozemska.

Svet Evropske unije je sprejel direktivo, namenjeno krepitvi odpornosti kritične infrastrukture. Gre za objekte, katerih ovirano delovanje bi povzročilo veliko škodo in motnje v javnem življenju. Mednje sodijo denimo bančni, elektroenergetski in transportni sistemi. Po direktivi bodo morale države imeti pripravljene nacionalne strategije za krepitev odpornosti kritične infrastrukture in izvajati oceno tveganja najmanj vsaka štiri leta. Uredba uvaja tudi pravila za opredelitev kritičnih objektov s posebnim pomenom za Evropsko unijo. Kot taka bo lahko prepoznana infrastruktura, ki zagotavlja nujne storitve vsaj šestim državam Unije. Sprejetje direktive prihaja po septembrskih poškodbah plinovodov Severni tok 1 in 2, ki sta namenjena prenosu ruskega plina v Evropo.

Uradna Priština je za zagotavljanje varnosti v etnično mešanih predelih mesta Kosovske Mitrovice poslala okoli 300 pripadnikov posebnih policijskih enot. Iz Beograda so v odgovor napovedali, da bodo razmislili o napotitvi do tisoč pripadnikov srbskih varnostnih sil na to območje. Kot trdijo, to srbski vladi dovoljuje resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov. Kosovska policija je sporočila, da je svoje pripadnike zlasti na sever Kosovske Mitrovice napotila po tem, ko se je več lokalnih Albancev pritožilo, da se tam ne počutijo varno. Napotitev je posledica odstopa srbskih policistov in drugih državnih uslužbencev s funkcij, ki so ga Srbi na severu Kosova izvedli po odločitvi vlade Álbina Kúrtija, da začne z uvajanjem kosovskih registrskih tablic na vozilih, ki še zmeraj nosijo registracije Republike Srbije. Vodja srbskega vladnega urada za Kosovo in Metóhijo Petar Petković sta albanskega premierja Albina Kurtija obtožila protizakonitih in nasilnih operacij, katerih cilj je okupacija severa Kosova.

Prisluškovalna afera grški Watergate
 / 9. 11. 2022
Grški poslanci so začeli z razpravo o predlogu zakona o kibernetski varnosti, ki ga je pripravilo pravosodno ministrstvo. Po izbruhu prisluškovalne afere s programsko opremo Predátor avgusta letos, se je vlada Kiriakosa Micotákisa odločila reformirati zakonodajo. Vlada je po razkritjih več preiskovalnih medijev prisluškovala novinarjem, opoziciji in lastnim ministrom.  Podporo zakonski noveli so za zdaj izrazili samo v vladajoči Novi demokraciji, medtem ko ji vse opozicijske stranke razen skrajno desne Grške rešitve nasprotujejo. Osrednji očitek noveli je, da v primeru njenega sprejetja ne bo delovala retroaktivno, tako da bi bili državljani o tem, da so jim vohunili, tudi obveščeni. Vlada je lani zakon že spremenila in onemogočila posameznikom, ki jim vlada prisluškuje, pridobitev informacij o tem. Z novo reformo zakona bi vlada sicer pridobivanje informacij prisluškovanim posameznikom omogočila, a tri leta po zaključenem prisluškovanju. Prav tako pa prisluškovana oseba ne bo imela dostopa do vsebine prisluhov.

Ameriški predstavniški dom kongresa je potrdil predlog zakona o zaščiti porok istospolnih in medrasnih parov. Predlog je konec prejšnjega meseca že potrdil senat, zakon pa za uveljavitev potrebuje še podpis predsednika Joeja Bidna. Zakon bo zveznim državam preprečil zanikanje veljavnosti zakonskih zvez, ki so bile sklenjene zunaj zvezne države, na podlagi spola, rase, etnične pripadnosti ali narodnosti. Zakon tudi odpravlja dosedanjo definicijo zakonske zveze kot zveze med možem in ženo.

Južnokorejski tovornjakarji so po dveh tednih stavke za trajno uveljavitev sistema minimalne tovorniške postavke izglasovali njen konec in vrnitev na delo. Kljub temu, da vlada delavskim zahtevam ni zadostila, se je za zaključek stavke odločilo 62 odstotkov članov sindikatov. Južnokorejski predsednik Jun Suk Jol je stavkajoče voznike obtožil oviranja dobave dobrin in povzročene finančne izgube sredi že tako težkih gospodarskih razmer. Tovornjakarjem je ukazal vrnitev na delo, pri čemer se je skliceval na strog zakon proti stavki zaposlenih v naftni, jeklarski in cementni industriji. Zakon v primeru izvajanja nadaljnih stavkovnih aktivnosti kljub izrečeni prepovedi za kršitelje predvideva do tri leta zaporne kazni ali do 22 tisoč evrov denarne kazni.

Zdravniški sindikat Fides je za januar napovedal začetek zdravniške stavke. Glavni odbor sindikata je odločitev sprejel po anketi med članstvom, ki je večinsko izrazilo nezadovoljstvo z vladnim predlogom o dvigu zdravniških plač. Ta po oceni Fidesa povzroča plačna nesorazmerja. Ministrica za javno upravo Sanja Ajánović Hóvnik je v odzivu na napoved stavke dejala, da se sproža vprašanje, citiramo, “ali je nek del poklicne skupine morda izgubil stik z realnostjo ali razmerami v državi.”

Družba za upravljanje terjatev bank je organizirala tiskovno konferenco v zvezi s Participativno ljubljansko avtonomno cono, krajše Plac. Pri slabi banki so se s konferenco želeli odzvati na, kot pravijo, neresnične trditve obiskovalcev Placa v medijih. Kot vztrajajo pri slabi banki, so namreč vseskozi skušali vzpostaviti kontakt s Placem, krivdo za neuspeh pri tem pa pripisujejo skvoterjem. Kako se tožba za motenje posesti, s katero se je slaba banka spravila nad 46 obiskovalcev Placa, sklada z zavzemanjem za dialog, je poizvedoval novinar Radia Študent Martín Pečán. Slabo banko sta zastopala izvršna direktorja Mitja Križáj in Žiga Pfeifer.

Izjava

Vir naslovne fotografije: Attila Németh, Flickr, creative commons

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness