Off stavk za izgovor nepovračil stroškov

Fregata argentinske mornarice na obisku po zahodni obali Afrike je bila po razsodbi sodišča v Akri, prestolnici Gane, zadržana v pristanišču Tema. Na ta način želi sklad Elliott Capital Management priti do denarja, ki ga je izgubil, ko je investiral argentinske obveznice, ki pa so po bankrotu te države pred desetimi leti izgubile skoraj vso vrednost. Medtem ko se je Argentina z večino dolžnikov v kasnejših letih uspela dogovoriti za delno poplačilo dolga, pa nekatere družbe zahtevajo vso obljubljeno donosnost obveznic in se pri tem poslužujejo tudi precej nenavadnih akcij. Zadnjo izmed teh je argentinska predsednica Christina Fernandez Kirchner označila za nov napad jastrebjih skladov, od ganskih oblasti pa zahtevala pojasnila in izpustitev ladje.

Prejšnji teden smo poročali o dveh tunizijskih policistih, ki sta potem, ko sta posilila mlado žensko in bila za zločin obsojena na zaporno kazen, iz zapora obtožila to isto žensko „nespodobnosti“. Takoj so se na dogodek odzvale tako organizacije za pravice žensk kot tunizijski in tuji mediji. Z rahlo zamudo pa se je oglasil še tunizijski predsednik Moncef Marzouki in se ženski v imenu države opravičil. Ob tem je dejal, da za posiljevalce in tiste, ki ga bodo prikrivali, ne bo več milosti.

Pred dnevi pa smo poročali tudi o odplutju nizozemske ladje Splav proti maroškim vodam, kjer naj bi iz tamkajšnjih pristanišč plula nazaj v mednarodne vode, kjer bi se zdravstveno osebje društva Ženske na valovih posvetilo skrbi za ženske s kopnega, ki želijo narediti splav, ki je v Maroku sicer prepovedan. Pristanišče Smir je bilo povsem blokirano, ne le ladja Splav, tudi preostale se niso mogle zasidrati v pristanišču. Preprečitev sledi sredini izjavi maroške ministrice za zdravje, ki je represivne organe pozvala k blokadi, češ da je splav prepovedan.

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je odločilo, da morajo letalske družbe na področju Evropske unije povrniti stroške potnikom tudi, ko gre za prestavitve oziroma odpovedi letov zaradi nepredvidenih situacij. Do sedaj je veljalo, da imajo potniki pravico do povračila stroškov do največ 600 evrov zgolj v primerih, ko družba potniku zaradi svoje krivde ni zagotovila obljubljenega mesta na letalu. Sodišče je o spremembi odločalo predvsem zaradi vse bolj pogostih stavk letaliških delavcev, zaradi česar je bilo odpovedanih ali prestavljenih kar nekaj letov. Izgovor družb, da zaradi stavke ne bodo vračali stroškov, odslej ne bo več mogoč.

Doslej je veljalo, da je med nekje med rumeno in rjavo barvo, temu očitno odslej ni več tako. Čebelarji na severovzhodu Francije so namreč presenečeni ugotovili, da proizvajajo njihove čebele zeleno in modro obarvan med. Najprej sicer ni bilo jasno, kaj je vzrok temu, a so kmalu ugotovili, da je kriva predelovalnica odpadkov organske industrije. Med odpadki, hranjenimi na prostem, ki jih predelovalnica uporablja za pridobivanje plina, so tudi znani barvni bomboni M&M's. Čebele so se tako po predvidevanjih čebelarjev raje kot na rastlinah pasle na bombonih, obarvanih z različnimi umetnimi barvili. Čeprav bi verjetno pisan med šel v promet, tega ne bo mogoče kupiti.

Po 124 letih delovanja je v Sarajevu svoja vrata včeraj zaprl Narodni muzej. Muzej, ki je eden najpomembnejših hraniteljev bosanske kulturne dediščine, je bilo 65 zaposlenih prisiljeno zapreti po tem, ko že eno leto niso dobivali plač, zmanjkalo pa je tudi denarja za komunalne storitve in ostale položnice. Po nastanku nove države leta 1995 z mirovnim sporazumom ni bila predvidena ustanovitev Ministrstva za kulturo in tako je bilo preživetje Narodnega muzeja in ostalih kulturnih institucij odvisno od donacij, ki pa so zdaj presahnile. Zaprtje so tako včeraj kot danes spremljale demonstracije blizu tisoč študentov, ki so tako izražali ogorčenje nad nesposobnostjo politikov, da dorečejo način financiranja kulturnih ustanov. O tem, kaj zaprtje muzeja pomeni za mesto in državo ter kakšna je pri tem vloga politikov, smo vprašali direktorja Narodnega muzeja Adnana Busuladžića.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Študentska organizacija Slovenije je v Državnem zboru vložila pobudo za zbiranje podpisov za predlog zakona o štipendiranju. Predali so tudi 2500 podpisov, kar sicer ni ni bilo potrebno, a kot pravi predsednik ŠOS-a Mitja Urbanc, so hoteli s tem pokazati na širšo podporo njihovemu predlogu. O vsebini predlaganih sprememb nam je več povedal Urbanc.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Vlada Republike Slovenije je včeraj sprejela predlog novele zakona o dohodnini, v okviru katere je predvidena tudi prepolovitev posebne olajšave za študentsko delo. Študentska organizacija Slovenije se je ostro odzvala na predlagano novelo, predvsem zaradi že spomladi zvišanega obdavčenja študentskega dela. Tudi o tem Mitja Urbanc.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Off sta pripravila Gregor in Jaša