OFF stavke v Grčiji

Aktualno-politična novica
6. 4. 2022 - 15.00
 / OFF

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v evropskem parlamentu napovedala peti sveženj sankcij proti Rusiji, v katerem se komisija zavzema tudi za embargo na uvoz ruskega premoga. Novi sveženj mora Unija po besedah predsednice komisije sprejeti, da bi povečala pritisk na Rusijo po dogodkih v Buči, ki jih je označila za vojni zločin. S prepovedjo uvoza premoga naj bi Rusija izgubila štiri milijarde evrov letno, od ruskega premoga pa so odvisne predvsem termoelektrarne v Nemčiji in na Poljskem. Poleg tega je von der Leyen napovedala dodatne sankcije proti ruskim bankam in prepoved vstopa ruskih ladij v pristanišča v Uniji. Sveženj sankcij vključuje tudi prepoved izvoza kvantnih računalnikov in naprednih čipov v Rusijo ter splošno prepoved sodelovanja ruskih podjetij pri javnih naročilih v državah Evropske unije. Von der Leyen in Josep Borrell se bosta sicer še ta teden srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. 

Nove sankcije proti Rusiji sprejema tudi uradna Ljubljana. Ministrstvo za zunanje zadeve je odločilo, da mora 33 uslužbencev ruskega veleposlaništva v Ljubljani v desetih dneh zapustiti Slovenijo. V državi tako ostaja osem članov ruske diplomatske misije. Ruskega veleposlanika Timurja Ejvazova so na ministrstvu poklicali na zagovor ter izrazili protest in zgroženost ob pobojih ukrajinskih civilistov v Buči in drugih mestih, za katere Ukrajina krivi rusko stran. Na ministrstvu so poudarili, da gre za ukrep, ki je usklajen na ravni Evropske unije, in da so se za podobne sankcije odločile že druge evropske države, ki pa svojo odločitev večinoma utemeljujejo z zagotavljanjem nacionalne varnosti. Ruski diplomati naj bi namreč vohunili in delovali kot obveščevalci. Tudi visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije Josep Borrell je sporočil odločitev o označitvi ruskih predstavnikov pri Evropski uniji za persone non grate. Države Evropske unije so tako samo v zadnjih dveh dneh izgnale 150 ruskih diplomatov in skupno 260 od začetka invazije. 

moldavija
Neuvrščena, a odvisna ukrajinska soseda
 / 22. 3. 2022
V podporo Moldaviji, ki se zaradi vojne v sosednji Ukrajini sooča z ekonomsko in begunsko krizo, so se na kongresu Platforme v podporo Moldaviji zbrale različne države in obljubile finančno pomoč v višini 700 milijonov evrov. Prejeti denar bo v obliki nepovratnih sredstev, posojil ali makrofinančne pomoči in bo usmerjen v kritične sektorje. Finančna pomoč je namenjena predvsem reševanju begunske krize, saj je v Moldaviji trenutno več kot sto tisoč ukrajinskih beguncev. Nemčija, ki je bila ena od največjih donatork, si želi s tem pomagati Moldaviji, da bi postala manj odvisna od ruskih energentov.

Grški delavci po vsej državi so začeli splošno 24-urno stavko, ki sta jo spodbudila inflacija in realno nižanje plač. Stavko sta sklicali sindikalni centrali, ki skupaj predstavljata dva in pol milijona delavcev v javnem in zasebnem sektorju, pridružili se tudi drugi sindikati. Zahtevajo predvsem zvišanje minimalne plače za najmanj 13 odstotkov. Vlada je namreč januarja minimalno plačo uskladila le za dva odstotka, premier Kiriakos Micotakis pa je za mesec maj obljubil občutnejše povišanje minimalne plače. Delavci protestirajo tudi proti lani sprejeti reformi delovne zakonodaje, znani po ministru za delo Kostisu Hacidakisu. Z reformo je vlada fleksibilizirala delovni čas in omogočila lažje odpuščanje v zasebnem sektorju. Zaradi stavke bodo za 24 ur zaprte nekatere linije metroja v Atenah, obstali pa bodo tudi vlaki družbe Trainose in številni trajekti.  

Izraelski predsednik vlade Naftali Benet je z izstopom poslanke Idit Silman iz koalicije izgubil večino v knesetu. Benetova koalicija sedaj premore 60 od skupno 120 poslancev, to pa pomeni, da nima večine niti opozicija. Silman je dejala, da je odstopila v imenu ohranjanja judovske identitete Izraela in želje po vladni koaliciji, v kateri ne bi bilo arabskih strank. Vstopiti želi v koalicijo desničarskih strank. Njeno odločitev je že pozdravil dolgoletni premier in vodja stranke Likud Benjamin Netanjahu. Od aprila 2019 so Izraelci zaradi nestabilnosti vladnih koalicij in nezmožnosti sestavljanja vlad že štirikrat predčasno obiskali volišča.

Na izredni seji državnega zbora poslanci med drugim obravnavajo predlog zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki so ga predlagale SDS, NSi, SNS in stranka Konkretno. Po zakonu bi lahko država mlajšim od 38 let ob prvem iskanju stanovanja dala jamstvo za najem posojila pri bankah, če imajo sklenjeno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ali pa so člani mlade družine. Posojilo bi lahko znašalo največ 200.000 evrov, plača upravičencev do državnega poroštva pa bi lahko bila največ enainpolkrat višja od povprečne. V Zadrugatorjevem Inštitutu za študije stanovanj in prostora predlogu zakona nasprotujejo, saj so prepričani, da bodo tako stanovanja za mlade še bolj nedostopna. Zakaj je zakon za mlade po njihovem mnenju škodljiv, pojasni Rok Ramšak z inštituta.

Izjava

Na današnji seji odbora državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino so člani sprejeli predlog odloka o preoblikovanju zasebne novomeške fakultete za industrijski inženiring v javni zavod. Po tem, ko so sejo v ponedeljek bojkotirali člani strank Levica, SD in LMŠ, je bil danes zakon sprejet z devetimi glasovi za in nobenim proti. Opozicijska Koalicija ustavnega loka je na predlog Levice že vložila pobudo za posvetovalni referendum o sprejetem odloku, zato o njem ne more glasovati tudi državni zbor.

OFF sta pripravila vajenec Fin in Martin.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness