Off The rock

Največja sindikalna centrala v Južnoafriški republiki Cosatu je odrekla podporo predsedniku Jacobu Zumi. Cosatu je sicer del tako imenovane tripartitne koalicije, ki vključuje še vladajočo stranko Afriški nacionalni kongres in izvenparlamentarno Južnoafriško komunistično partijo. Slednja je podporo Zumi odrekla v petek. Stolček Jacoba Zume, ki se sooča s skoraj 800 obtožbami o korupciji, se tako vse bolj maje. Poleg koalicijskih partneric mu podporo pospešeno odreka tudi vedno več vplivnežev znotraj lastne stranke, med njimi se je znašel tudi podpredsednik Južnoafriške republike Cyril Ramaphosa. Pospešeno odrekanje podpore sledi Zumovi odločitvi iz prejšnjega tedna o odstavitvi finančnega ministra Pravina Gordhana, ki je bivšemu šefu prav tako odrekel podporo. Zuma sicer še vedno ohranja podporo v lokalnih strankarskih izpostavah, ki jo vzdržuje z močjo svoje pozicije.

S skrajnega juga na Daljni vzhod. Kamboška vlada je predčasno zaključila program izgradnje infrastrukture v vrednosti nekaj milijonov dolarjev, ki ga je v državi izvajala enota ameriške mornarice. Ta je trajal od leta 2008, zaključil pa naj bi se leta 2019. Kamboška vlada ni podala pojasnila za svojo potezo, je pa Kambodža najmočnejša kitajska zaveznica v regiji. Tako je že januarja preklicala napovedane junijske skupne vojaške vaje z Združenimi državami Amerike, domnevno zaradi logističnih težav z izvedbo volitev. Lansko leto pa je Kambodža blokirala sprejem skupne izjave držav Skupnosti jugovzhodnoazijskih držav ASEAN, ki je vključevala obtožbo Kitajske zaradi postopanja v Južnokitajskem morju. Nekoliko manjši korak bližje Kitajski pa je storila tudi sosednja Tajska z odobritvijo nakupa desetih kitajskih tankov, ki bodo zamenjali staro ameriško opremo.

Vojaški premiki simbolne narave pa se dogajajo tudi v Evropi. Britanska mornarica je iz voda v okolici Gibraltarja izgnala špansko patruljno ladjo. Mornariško soočenje sledi zaostrovanju retorike glede Gibraltarja na politični ravni. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je prejšnji teden v smernice za pogajanja okoli izstopa Velike Britanije iz Evropske unije vključil tudi besedilo, ki pravi, da se kakršenkoli dogovor z Veliko Britanijo ne bo nanašal na Gibraltar brez odobritve Španije. To bi sicer v vsakem primeru držalo, saj bo imela na dogovor pravico veta vsaka država EU. A izrecna omemba španske pravice veta je vseeno razjezila Britance. Nekdanji vodja konzervativcev Michael Howard je tako manj kot teden dni po uradnem začetku postopka o izstopu že omenjal nujnost morebitne vojne z drugo evropsko državo, ko je zagovarjal, da mora Theresa May braniti Gibraltar z enako vnemo, kot je nekoč to storila Margaret Thatcher v vojni “z neko drugo špansko govorečo državo”. Španija nasprotuje britanski suverenosti nad celotnim ozemljem Gibraltarja, predvsem nad ozemljem tako imenovane ožine, kjer stoji tudi edino gibraltarsko letališče.

Delavci italijanskega letalskega prevoznika Alitalia so pričeli s 24-urno stavko. Razlog je načrt za prestrukturiranje podjetja, ki vključuje odpuščanje 2000 od trenutnih 12 500 delavcev in nižanje plač. Na ta način naj bi družba do konca leta 2019 oklestila stroške za milijardo evrov. Alitalia je od leta 2014 v 49-odstotnem lastništvu družbe Etihad iz Združenih arabskih emiratov. Ta si enak delež lasti tudi v Air Serbia, nekaj manj kot 30-odstotni delež pa v letalski družbi Air Berlin.

Madžarski parlament je sprejel zakon, ki bo otežil delovanje Srednjeevropske univerze v Budimpešti. Zakon določa, da mora tuja univerza, ki deluje na Madžarskem, imeti kampus tudi v svoji matični državi. Izmed 28 tujih univerz na Madžarskem temu kriteriju ne ustreza le Srednjeevropska univerza, ustanovljena in financirana s strani madžarsko-ameriškega milijarderja Georga Sorosa. Vladajoča stranka Fidesz in premier Viktor Orban Sorosa obtožujeta subverzivnih dejanj, ki spodkopavajo stabilnost madžarske države. Sprejem zakona je spodbudil nove proteste, ki so sledili tistim v nedeljo. Včeraj se je tako v središču Budimpešte ponovno zbralo nekaj tisoč ljudi, ki so vzklikali “svobodna država, svobodna univerza”.

Protesti se nadaljujejo tudi v Srbiji, in sicer proti novoizvoljenemu predsedniku in aktualnemu premierju Aleksandru Vučiću. Na drugi dan protestov so shodi potekali v več kot 15 mestih po državi, največji v Beogradu, Novem Sadu, Nišu in Kragujevcu. V Beogradu se je zbralo približno 15 tisoč ljudi, v ostalih večjih mestih pa po nekaj tisoč. Protestniki Vučićevo zmago označujejo za začetek diktature, odgovornost pa pripisujejo tudi medijem, med katerimi so bili mnogi premierjevi kandidaturi naklonjeni.

Albanska opozicija grozi z bojkotom junijskih parlamentarnih volitev v primeru, da trenutni premier Edi Rama ne odstopi. Opozicija pod vodstvom Demokratske stranke že mesec in pol bojkotira delovanje parlamenta, njeni privrženci pa so pred vladnim poslopjem postavili šotorišče. Zahtevajo odstop premierja Edija Rame in oblikovanje tehnične vlade, saj v nasprotnem primeru volitve ne bi bile poštene. Ramo obtožujejo tudi povezav s kriminalnimi združbami in prepočasnega uveljavljanja reform.

Slovenija

Skupina organizacij, ki vključuje lovsko, ribiško, čebelarsko, planinsko, kinološko in turistično zvezo, je predstavila predlog uvedbe institucije Varuha narave, ki bi jo ustanovili z dopolnitvijo Zakona o ohranjanju narave. Predstavi Lado Bradač, predsednik Lovske zveze:

Izjava

Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič je na današnji seji nadzornega sveta odstopil. Vodenje Mercatorja bo prevzel Tomislav Čizmić, ki je do sedaj vodil Mercator na Hrvaškem, zadolžen pa je bil tudi za integracijo Mercatorja v koncern Agrokor. Vodenje Agrokorja je medtem na pobudo ruskih bank upnic prevzel Antonio Alvarez III. iz svetovalne družbe Alvarez & Marsal, ki je med drugim sodelovala tudi pri prestrukturiranju banke Lehman Brothers. V hrvaškem Saboru pa danes razpravljajo o tako imenovanem Lex Agrokor - zakonu, ki bi omogočil državno pomoč Agrokorju, če bi ta zanjo zaprosil.