OFF tigrov

OFF tigrov

Aktualno-politična novica
6. 2. 2015 - 14.00
 / OFF

V Iraku so oznanili, da bodo v glavnem mestu Bagdad po več kot desetletju jutri umaknili policijsko uro. Policijska ura, ki je omejevala gibanje vsem nepooblaščenim osebam med polnočjo in peto uro zjutraj, je v preteklih letih predstavljala temeljno varnostno doktrino iraške vlade. Z omejevanjem ponočevanja prebivalcev naj bi dosegli zmanjšanje nasilja, kriminala ter terorizma. Bagdad sicer resda ni več ogrožen zaradi invazije Islamske države, vendar se v mestu še vedno dogajajo teroristični napadi. Poleg odprave policijske ure je iraška vlada odredila tudi umik vsega težkega orožja iraške vojske iz nekaterih strateško pomembnih sosednjih okolišev Bagdada. Žal ukrepi veljajo le za območje Bagdada, varnostni ukrepi v ostalih predelih Iraka ostajajo nespremenjeni.

Ameriška banka Merchants Bank of California je oznanila, da zaradi pritiskov državnih bančnih nadzornikov svojih storitev ne bo več nudila klientom, ki denar nakazujejo v Somalijo. Po navedbah banke naj bi denar ameriških Somalcev, ki ga le-ti nakazujejo v rodno afriško deželo, financiral tamkajšnje teroristične skupine, kot je milica Al Shabab. Zaradi tega banka ne bo več nudila omenjene storitve. V Somaliji sicer prihranki, ki jih v Ameriki živeči Somalci nakazujejo v domovino, predstavljajo pomemben socialni korektiv pri delovanju te države. Merchants Bank of California je bila ena od edinih ameriških bank, ki je ponujala zbiranje in pošiljanje prihrankov ameriških državljanov v Somalijo. Po ocenah naj bi omenjena banka izvedla 80 odstotkov vseh bančnih nakazil med obema državama.

Premiera Nemčije in Francije, Angela Merkel in Francois Hollande, bosta danes obiskala Vladimirja Putina v Moskvi. Gre za prvi obisk Moskve s strani nemške kanclerke po začetku rusko-ukrajinskega konflikta. Mirovni pogovori bodo potekali med zahodnimi in ruskimi diplomati. Pogovori bodo dosegli vrhunec zvečer, ko bodo diplomatske stole zavzeli voditelji držav. Neposredni razlog za obisk je tihi ruski predlog Franciji in Nemčiji, ki sta ga državi ta teden prejeli in zavrnili, saj je zahteval avtonomijo za regije, naklonjene Rusiji. S seboj prinašata svoje predloge, ki pa do sedaj še niso znani. Obisk Moskve sledi včerajšnjemu nenadnemu obisku Kijeva, kjer sta se dobila s predsednikom Petrom Porošenkom. Pogovore bo Merklova nadaljevala prihodnji teden, ko je namenjena obiskati še predsednika ZDA.

Ukrajinske oblasti so v luči obiska visokih evropskih funkcionarjev oznanile, da so z uporniki dosegle začasno premirje v mestu Debalstevo. Premirje, ki je začelo veljati danes ob 9. uri zjutraj, bo omogočilo vzpostavitev humanitarnega koridorja. Prebivalcem Debalsteva naj bi bil tako zagotovljen avtobusni prevoz za umik na varnejša območja.

Evropska unija je sprejela nove simbolične sankcije proti Ruski federaciji. Predstavniki 28 članic Evropske unije so se včeraj odločili, da bodo razširili obstoječ seznam ljudi, proti katerim so uperjene finančne sankcije in omejitve potovanj po Evropski uniji. Spremembe morajo biti potrjene še na rednem sestanku vseh zunanjih ministrov držav članic, ki bo potekal v ponedeljek. Na seznamu, ki ga je sprejela evropska diplomacija, naj bi bilo 19 ljudi, od tega 5 vidnejših ruskih politikov. Vsi ostali naj bi bili povečini bodisi pripadniki ukrajinskih separatistov ali višjih uradnikov na ruskem Krimu.

Ostajamo v Evropi. Na Slovaškem jutri poteka prvi referendum v zgodovini obstoja te države. Referendum v 3 različnih točkah naslavlja nekatera bistvena vprašanja, povezana s pravicami LGBT skupnosti in pravno-formalnim statusom poroke. Poleg vprašanja, ali je zakonska zveza le zveza med moškim in žensko, bosta na referendumu tudi vprašanji o posvojitvah s strani istospolnih partnerjev ter vprašanje o možnosti neobiskovanja spolne vzgoje v šolah. Referendum, ki ga sicer razpisuje konservativna organizacija Zavezništvo za družino, je preko podpisa peticije zahtevalo več kot 400.000 Slovakov in Slovakinj. To predstavlja več kot 10 odstotkov vsega volilnega telesa te države. Omenimo zgolj kot zanimivost: slovaška udeležba na lanskoletnih evropskih volitvah je znašala zgolj 13 odstotkov.

Trinajst držav od Rusije do Indije, v katerih živijo divji azijski tigri, je vzpostavilo skupno informacijsko mrežo, namenjeno varovanju azijske populacije tigrov. Omenjena odločitev je predvsem odraz boja proti trgovcem in divjim lovcem. Odločitev je sledila 5-dnevni konferenci v Kathmanduju, prestolnici Nepala, ki se je je udeležilo čez 100 strokovnjakov in zakonodajalcev. Osnovni cilj vzpostavljene mreže je podvojitev populacije divjih tigrov do leta 2020. Zaradi večdesetletne ilegalne trgovine s tigri in uničevanja njihovega bivalnega okolja se je populacija tigrov v zadnjih stotih letih zmanjšala iz 100.000 na zgolj 3000 še dokumentirano živečih primerkov.

Nadaljujemo z dogodki v Avstraliji. Prihodnji torek bo avstralski premier in predsednik tamkajšnje Liberalne stranke Tony Abbott soočen z izzivom glede nadaljnega vodstva stranke. S strani poslancev omenjene stranke je namreč prišla pobuda o njegovi zamenjavi na vrhu Liberalne stranke. Kritike Abbottovega vodstva se sicer stopnjujejo že več mesecev, vse od sprejetega proračuna. Proračun naj bi bil po mnenju mnogih kritikov, tudi znotraj lastne stranke, nepravičen. A sodu je dno izbila napoved podelitve viteškega naziva britanskemu princu Philipu Mountbattenu. Kljub vsemu se je Abbott odločen spopasti s kritikami ter poskusom, da bi ga odstranili z vodstvenega stola stranke.

Norveška premierka Erna Solberg je opustila poskus uvedbe zakona, ki bi kriminaliziral beračenje in ponujanje pomoči brezdomcem. Čeprav so predlog za zdaj umaknili, pa vseeno kaže na pomembne lastnosti trenutne norveške vlade, ki je sicer občinskim svetom že lani dovolila odločanje o tovrstnih prepovedih. Te so pogosto zapisane zelo široko in pri tem nediskriminatorno vključijo vsakogar, ki prosi ali nudi pomoč. Frode Sulland, predsednik obrambne skupine znotraj norveške odvetniške zbornice, izpostavi problem posploševanja, ki bi ga uvedel zakon.

izjava

Več o norveškem predlogu zakona, situaciji v Sloveniji in še kaj v Kultivatorju ob 17-ih.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo jutri potekal shod proti privatizaciji državnih podjetij. Cerarjeva vlada se namreč počuti zavezana razprodaji državnega premoženja, saj naj bi v nasprotnem primeru Slovenija izgubila ugled na finančnih trgih. Protestniki bodo nasprotovali razprodaji 15 državnih podjetij in se zavzemali za delavsko upravljanje. Eden izmed soorganizatorjev jutrišnjega protesta je tudi sindikat steklarskega podjetja Rogaška Slatina. O razlogih za napoved protestnega shoda smo govorili z njegovim predsednikom, Stjepanom Križnikom:

izjava

Tokratni shod bo bolj simbolične narave. Vlada je namreč sveženj 15 državnih podjetij, ki jih namerava privatizirati, že lansko leto potrdila v Državnem zboru. Križnika smo zato povprašali, kaj nameravajo z opozorilnim shodom doseči:

izjava

OFF sta pripravila vajenec Miha in Martin

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness