OFF Trgovski duh

 

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je sprejelo odločitev, v kateri je začasno podprlo izvajanje nove restriktivne azilne politike vlade predsednika Donalda Trumpa. Odločitev vrhovnega sodišča pomeni, da več tisoč ljudi na meji z Mehiko za nedoločen čas ne bo moglo zaprositi za azil. Trumpova vlada je med poletjem odločila, da ne bo več priznavala pravice do azila tistim, ki so prišli v Združene države preko tretje države, v kateri pa niso zaprosili za azil. Julija je zvezni sodnik v Kaliforniji dvakrat blokiral izvajanje te politike, na kar so se pravniki predsednika obakrat uspešno pritožili, tako da zdaj uredba velja na celotnem ozemlju ZDA, dokler se sodišče ne odloči drugače. 

Mogoče ravno zaradi dobre volje po sodni zmagi je Donald Trump sporočil, da ZDA s prvim oktobrom ne bodo uvedle višje carine na 250 milijard dolarjev vreden uvoz iz Kitajske, bodo pa to storile dva tedna kasneje. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so iz Kitajske sporočili, da bo s 17. septembrom odpravila carine na šestnajst kategorij ameriškega blaga; med drugim gre za morsko hrano, zdravila proti raku in živalsko krmo. Trump je pojasnil, da se je za ta korak odločil na prošnjo podpredsednika kitajske vlade Liu Heja, ki bo prihodnji mesec vodil kitajsko pogajalsko delegacijo v Washingtonu. Peking naj bi za ta odlog prosil zaradi načrtovanega praznovanja 70. obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske 1. oktobra. Carine na ameriško blago bodo odpravljene za leto dni, ameriški predsednik pa je to označil za “pozitivno” dejanje pred novim krogom trgovinskih pogajanj med ZDA in Kitajsko, ki bodo potekala predvidoma prihodnji mesec. 

V trgovskem duhu so prav tako z ameriškega zunanjega ministrstva sporočili, da so odobrili prodajo 32 vojnih letal F-35 Poljski, s čimer se je flota lovcev ameriške izdelave še okrepila, potem ko je pred tem že bila odobrena prodaja osmih letal Lockheed Martin F-18 Bolgariji. 

Kosovo, ki za zdaj še ne premore vojnega letalstva, bojuje svoje bitke na diplomatski fronti. Iz urada premierja so tako zaradi izjav češkega predsednika Miloša Zemana preklicali udeležbo na današnjem regionalnem vrhu predsednikov vlad držav Višegrajske skupine in Zahodnega Balkana v Pragi. Ta je ta teden med obiskom v Beogradu med drugim izjavil, da ima rad Srbijo in ne Kosova ter da bo videl, kaj lahko ukrene glede ukinitve pretekle češke odločitve o priznanju Kosova. Šef češke diplomacije Tomáš Petříček je sporočil, da imajo korektne odnose z obema državama, Kosovom in Srbijo. 

V podobni zagati se je znašel slovenski zunanji minister Miro Cerar, potem ko je predsednik Borut Pahor na Bledu dejal, da bi Turčiji in Ukrajini namenil poseben status, ne pa tudi polnopravnega članstva v EU, zaradi česar si je naprtil jezo slovenskega kluba samooklicanih intelektualcev. Cerar je zgolj ponovil uradno politiko MZZ-ja, rekoč, da Slovenija odločno podpira pridruževanje Turčije.

Ob včerajšnjem obeleževanju nacionalnega dneva Katalonije se je na barcelonskem Plaça d'Espanya oziroma Trgu Španije in okoliških ulicah po podatkih organizatorjev zbralo okoli 600 tisoč ljudi v znak podpore neodvisnosti Katalonije. Shod je potekal na 305. obletnico padca Barcelone in posledično izgubo regionalnih organov med špansko nasledstveno vojno. Med drugim so zahtevali izpustitev dvanajsterice katalonskih voditeljev, ki čakajo sodbo zaradi referenduma o neodvisnosti Katalonije leta 2017, ki bo predvidoma izrečena 16. oktobra. Leta 2017 je vlada premierja Mariana Rajoya ] zaradi referenduma suspendirala avtonomijo katalonske pokrajine, zamenjala tamkajšnjo vlado in razpustila parlament. Bivši podpredsednik katalonske vlade Oriol Junqueras , ki v zaporu čaka sodbo, je obtožil Španijo, da s tem sodnim procesom poskuša uničiti mirno gibanje za samostojno Katalonijo, ter omenil, da je še vedno mogoče organizirati ponoven referendum.

Na potrebo po ozemeljski celovitosti opozarja minister za varnost Bosne in Hercegovine Dragan Mektić, ki je včeraj znova obtožil hrvaško policijo, da nezakonito vstopa na ozemlje Bosne in Hercegovine z namenom nezakonitega vračanja migrantov. Tokrat je tudi zagrozil, da bo Bosna in Hercegovina s policisti preprečila vračanje migrantov, tudi za ceno konflikta s sosednjo državo.

Italijanski premier Giuseppe Conte je v Bruslju med pogovorom z novo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen povedal, da bo EU morala Italiji dati več časa za zmanjšanje javnega dolga, kot tudi podpreti načrte Rima glede povečanja vlaganja v gospodarstvo. Kot dodaja, Italija vsekakor ima namen zmanjšati javni dolg, vendar bo to dosegla z gospodarsko rastjo in investicijami. Med obiskom v Bruslju, po imenovanju njegove druge vlade, ki jo sestavljajo Gibanje petih zvezd, levosredinska Demokratska stranka in levo usmerjeni Svobodni in enakopravni, je Conte dejal, da se bo zavzel za večjo fleksibilnost fiskalnih politik EU in spremembo migracijske politike. Glede slednje je povedal, da se bo Italija zavzemala za vzpostavitev začasnih mehanizmov, ki bodo porazdelili migrante med članice EU. Skratka, nič novega.

Kip Gabriela D’Annunzia že sedi na klopi na Borznem trgu v Trstu. Odkrit je bil na današnji svečani slovesnosti ob stoletnici priključitve Reke Italiji. Kip, ki je kopija skulpture, ki od letošnjega maja prav tako sedi na nabrežju Gardskega jezera, je na današnjo svečanost čakal pod budnim očesom varnostnika, da ga ne bi še pred tem slučajno kdo oskrunil. Namesto tega je bil oskrunjen hrvaški konzulat na Trgu Goldoni, in sicer s plakati provokativne vsebine, na katerih je bil natisnjen citat prej omenjenega in s kipom utelešenega D’Annunzia, ki zahteva priključitev Reke “domovini”. O tem, kaj počne kip v Trstu, redakcijski strokovnjak Žiga Smolič.

Izjava

OFF je pripravila AKG.