Off ubrano izražene volje

Aktualno-politična novica
11. 2. 2022 - 15.00
 / OFF

Jugozahodna indijska zvezna država Karnataka je za tri dni zaprla vse šole. Razlog ni novi val epidemije koronavirusa, temveč uvedba prepovedi nošenja hijab, kar je izzvalo množične proteste muslimanske manjšine, ki predstavlja 12 odstotkov 60-milijonske zvezne države. Podobno prepoved je sprejel tudi Bangalore, ki velja za središče indijske tehnološke industrije. Prepoved so začele šole, predvsem kolidži in univerze, uveljavljati z novim letom, proteste pa je podžgal video študentke, ki ji je vstop v šolsko poslopje preprečila skupina moških, ki so vzklikali hindujska nacionalistična gesla. Nekatere šole, ki prepovedi niso uveljavile, so uvedle ločene učilnice za muslimanke, ki nosijo hijab. V nacionalistični vročici je vse več hindujskih študentov začelo nositi oranžne šale, ki so simbol hinduizma. Lokalno vlado v državi Karnataka vodi nacionalistična stranka indijskega premierja Narendre Modija. Stranka se sicer trenutno bori za zmago na volitvah v največji indijski zvezni državi, dvestomilijonskem Utar Pradešu. Volitve so se začele včeraj in bodo v več fazah trajale vse do 7. marca.

Indonezija bo za dobrih 7 milijard evrov nabavila 42 francoskih vojaških letal Rafale. V zraku je še nakup dveh francoskih podmornic. Indonezija je do sedaj večinoma kupovala ruska vojaška letala, zaradi najnovejšega orožarskega posla pa se je odpovedala tudi že podpisani nameri o nakupu ruskih lovcev Sukhoi. Kmalu po podpisu pogodbe s Francozi, pa je ameriško obrambno ministrstvo Indoneziji odobrilo nakup svojih vojaških letal. Ker gre za precej primerljiva letala, kot so francoska, ni  jasno, ali se bo Indonezija odločila tudi za nakup znatno dražjih ameriških lovcev, za katere je sicer izrazila zanimanje. S poslom so zadovoljni predvsem v Parizu, kjer po razdoru prodaje podmornic Avstraliji nizajo uspešno prodajo orožja. Pred dobrim mesecem so 80 enakih francoskih lovskih letal za 16 milijard evrov kupili Združeni arabski emirati.

Palestinski predsednik Mahmoud Abas je v svet Palestinske osvobodilne organizacije, krajše PLO, ki združuje glavne palestinske stranke, imenoval več novih članov. Ti so vsi njegovi tesni sodelavci in zavezniki, zaradi česar je več palestinskih političnih organizacij bojkotiralo dvodnevno srečanje PLO-ja v Ramali. Tudi tisti kandidati, ki ne prihajajo iz vladujoče stranke Fatah, veljajo za predsednikove zaveznike. Abasa, ki je tako voditelj PLO kot tudi predsednik palestinske vlade na Zahodnem bregu, obtožujejo, da koncentrira oblast in se pripravlja za prenos oblasti na izbranega naslednika. To naj bi bil po njihovem mnenju glavni pogajalec z Izraelom – Husein al Šeik.

Argentina se je pridružila kitajskemu programu En pas ena cesta. Argentinski predsednik Alberto Fernandez je uradno potrdil pristop svoje države h kitajskemu programu infrastrukturnih investicij na obisku Pekinga v sklopu obiska zimskih olimpijskih iger. Prve korake k pristopu En pas ena cesta je naredil že Fernandezov predhodnik, konservativni predsednik Mauricio Macri. Fernandez se trenutno trudi doma dobiti podporo v svoji peronistični stranki za sprejem reform, ki jih zahteva novi sporazum z Mednarodnim denarnim skladom glede argentinskega dolga tej organizaciji.

Župan občine Pljevlja Igor Golubović je občinskemu svetu zaradi nepopravljivih zagat ob grafitu, posvečenem vojnemu zločincu Ratku Mladiću, ponudil svoj odstop. Golubović je namreč v enem izmed svojih javnih nastopov pojasnil, da občinska oblast ne bo odstranila grafita z napisom Ратко Младић, saj je, citiramo: »Pljevlja urbano mesto, eno izmed urbanih obeležij je tudi izražanje volje preko grafitov, muralov pa take fore«. Policija je dva dni po tej izjavi grafit, ki je javne površine gršal 5 mesecev, odstranila. Golubovićeva Demokratska stranka socialistov je izjavo obsodila in se od nje prebrisano umaknila brez posledic, podporo županu pa so odrekli tudi koalicijski Socialdemokrati in Bošnjaška stranka.

Narodna skupščina Republike Srbske je ob bojkotu opozicijskih poslancev sprejela načrt zakona o ustanovitvi visokega sodnega in tožilskega sveta ter zakon o premoženju Republike Srbske. S prvim zakonom, ki mora prestati še javno razpravo in ponovno glasovanje v narodni skupščini, si poslanci prizadevajo za prenos nekaterih delov sodnih oblasti z zvezne ravni Republike Bosne in Hercegovine na entitetno raven, denimo imenovanje sodnikov in tožilcev. Temu seveda – z vetrom Evropske unije v hrbet – nasprotuje zvezna oblast in nadpredsednik države, visoki predstavnik Združenih narodov v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt. Zakon o premoženju medtem krši zakon, ki ga je leta 2004 oktroiral takratni visoki predstavnik Združenih narodov v Bosni in Hercegovini Paddy Ashdown in predvideva krovni zakon na zvezni ravni, ki bi med entitetama Republiko Srbsko in Federacijo Bosne in Hercegovine dediščino nekdanje Socialistične republike Bosne in Hercegovine šele razdelil.

Tovarišice in tovariši, delavski upor z množičnimi odpovedmi v Steklarni Hrastnik je končan! Približno 30 izmed več kot 40 delavcev je napovedi o odpovedi pogodb umaknilo, vodstvo steklarne pa v maniri najboljših borcev proti delavskim pravicam napoveduje, da vseh ne bodo vzeli nazaj. Anonimni stavkajoči so za Radio Slovenija opozarjali, da so se težave v podjetju začele kopičiti pred dvema letoma po racionalizaciji proizvodnje, kot podjetniki ljubkovalno imenujejo zmanjševanje stroškov na račun delovne sile. Tedaj naj bi začeli odpuščati dobre delavke, posledično pa prekomerno obremenjevati preostali kader, zaradi česar so začeli zaposleni pregorevati. Vendar predsednik podjetniškega sindikata steklarne Ivan Kovačič ponižno poudarja »več kot korektno in tvorno« sodelovanje z vodstvom podjetja. Direktor Peter Čas se medtem raje zanaša na zaupanje konglomerata GlobalGlass, v katerega steklarna spada, kot na stavkajoče delavce, med katerimi je tudi večina delovodij, ki zahtevajo njegov odstop. Lastnik GlobalGlass je v Londonu živeči nekdanji pidovski baron Igor Lah.

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje člena zadnjega interventnega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Zadnji interventni protikoronski zakon je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. Vlada je ta teden tudi že zaključila pogajanja z zdravniškim sindikatom Fides o tem, kako naj bi se zvišale plače zdravnikom. Zahtevo za presojo ustavnosti dviga plačnega stropa so na Ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central. 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness