OFF \\UDBE

OFF \\UDBE

Aktualno-politična novica
1. 7. 2020 - 15.00
 / OFF

cerby
Evropski paket za obnovo gospodarstva
 / 12. 6. 2020
Z današnjim dnem predsedovanje Svetu Evropske unije od Hrvaške prevzema Nemčija kot prva država tako imenovane “trojke predsedstev”, ki jo sestavljata še Portugalska in Slovenija. Nemško predsedovanje bo potekalo pod geslom “Skupaj za okrevanje Evrope”, ki cilja na premagovanje epidemije COVIDA-19 in odpravljanje njenih posledic tako na gospodarskem kot socialnem področju. Med ostalimi izzivi bodo dogovor o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ki ga je treba doseči do izteka prehodnega obdobja, to je konec leta, zeleni dogovor in organizacija prvega vrha držav članic unije in Kitajske.

Hongkonška policija je opravila prvo aretacijo na podlagi novega zakona o državni varnosti, ki ga je včeraj, na predvečer 23. obletnice izročitve Hongkonga Kitajski, podpisal predsednik Ljudske republike Kitajske Ši Džinping in je začel veljati danes. Zakon kriminalizira poskuse secesije, subverzije pekinških oblasti, terorizma in sodelovanja s tujimi silami. Medtem je Tajvan, kamor so se leta 1947 pred kitajskimi revolucionarji umaknili privrženci generala Čankajška, v prestolnici Tajpej odprl urad, kjer lahko državljani Hongkonga, ki želijo zapustiti državo, poiščejo pomoč pri vlaganju prošnje za azil ali iskanju službe oziroma šolanja, lažjo pot do britanskega državljanstva pa je ponudilo tudi Združeno kraljestvo.

Težjo pot do novic na Kitajskem pa bodo imele štiri ameriške medijske hiše, proti katerim je Kitajska kot odgovor na sankcije ZDA - te so štirim kitajskim državnim medijskim agencijam odvzele status medija in jih razglasile za organe propagande - uvedla svoje ukrepe. Associated Press, CBC News, NPR in United Press International bodo morale kitajskim oblastem posredovati podatke o svojih zaposlenih, finančnih sredstvih in nepremičninah na kitajskem ozemlju.

Državni udar Juana Guaida v Venezueli
 / 25. 1. 2019
Volitve v narodno skupščino, zakonodajni organ v Venezueli, bodo potekale decembra, je sporočila tamkajšnja volilna komisija, ki je naznanila tudi povečanje števila podeljenih mandatov. Kandidati se po novem tako ne bodo več potegovali za 167, temveč 277 poslanskih sedežev. Odzivi na napoved volitev so različni - medtem ko jih je predsednik Nicolas Maduro pozdravil, je samooklicani predsednik Juan Guaidó vlado obtožil, da se na volitve podaja brez “minimalnih standardov transparentnosti”, in opozoril, da je predsednico volilne komisije Indiro Alfonzo in štiri druge člane ta mesec imenovalo Maduru naklonjeno vrhovno sodišče. V narodni skupščini ima trenutno večino Guaidójeva opozicija, a po ustanovitvi vzporedne vladne ustavodajne skupščine leta 2017 predstavlja le simboličen vzvod politične moči. Opozicijske stranke, zbrane v Demokratični uniji, so napovedale, da bodo volitve bojkotirale.

Zunanji minister Združenih držav Amerike Mike Pompeo je na virtualnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov pozval k podaljšanju embarga na prodajo orožja Iranu. Ta naj bi po Pompeevih besedah z orožjem nameraval nadalje trgovati z regionalnimi zavezniki, kot sta palestinsko gibanje Hamas in libanonska milica Hezbolah. Embargo je bil v skladu z jedrskim sporazumom iz leta 2015 podaljšan za pet let in se izteče 18. oktobra letos. Ker so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa leta 2018 enostransko odstopile od omenjenega sporazuma, podaljšanja prepovedi prodaje orožja od drugih članic Varnostnega sveta ne morejo zahtevati. Kot največji nasprotnici ameriškega predloga sta se vzpostavili Rusija in Kitajska, ki imata z Iranom že pripravljene kupoprodajne pogodbe, bolj naklonjena pa mu je Francija, ki sicer nasprotuje morebitnim novim gospodarskim sankcijam. Iran je sicer ta teden izdal nalog za Trumpovo aretacijo, Interpol pa zaprosil, da za njim razpiše mednarodno tiralico.

Če želi Trump s pritiskom na Varnostni svet doma nagovarjati svoje volivce, se je za drugačno taktiko odločil njegov demokratski protikandidat na novembrskih predsedniških volitvah Joe Biden, čigar štab je očitno ugotovil, da mu manjša izpostavljenost lahko le koristi. Zaradi pandemije COVIDA-19 namreč ne bo gostil predvolilnih zborovanj, temveč se bo svetu javljal - iz svoje kleti.

banditi
Odstop notranjega ministra Hojsa in generalnega direktorja policije Travnerja
 / 30. 6. 2020
Vlada je na dopisni seji s položaja generalnega direktorja policije formalno razrešila Antona Travnerja in za vršilca dolžnosti imenovala Andreja Juriča, ki bo funkcijo opravljal do novega imenovanja po opravljenem natečajnem postopku oziroma največ šest mesecev. Travner, ki je od imenovanja do odstopa delo opravljal manj kot tri tedne, je sicer že drugi razrešeni generalni direktor policije v mandatu te vlade; po nastopu le-te se je “prihodnost zgodila” Tatjani Bobnar.

Na včerajšnje izjave notranjega ministra v odstopu Aleša Hojsa, ki jih je podal na tiskovni konferenci ob obelodanjenju svojega odstopa, ko je med drugim dejal, da “del policije sodeluje pri ščitenju kriminala politično pravih posameznikov”, so se odzvali v policijskih organizacijah, ki zahtevajo opravičilo. “Kot neutemeljene in povsem neargumentirane sodbe v škodo vseh policistov” so izjave označili v Združenju policijskih šefov, v Društvu kriminalistov Slovenije so zapisali, da jih “ne zanimata politično dogajanje in politikantstvo” in da niso poligon za politična preigravanja, v Sindikatu policistov Slovenije pa zatrjujejo, da jih pri izvajanju njihovih nalog ne vodijo nikakršne “obskurne sile”. Stališče Policijskega sindikata Slovenije predstavi predsednik Rok Cvetko.

Izjava

Plot twist zadnje sezone Republike Slovenije
Anonymous
 / 1. 7. 2020
Hojs ni razburjal le s svojimi izjavami, temveč tudi z zapisom na Twitterju. V enem izmed tvitov je zapisal tudi, da bo sledenje virusu težava, udbovski nadzor pa ne. Je UDBA še vedno med nami?

Izjava

Aktiv delavk in delavcev v kulturi se je na javnost obrnil s pozivom k obsodbi in aktivni zavrnitvi neonacističnega zborovanja in delovanja “rumenih jopičev”. Kot so zapisali, “nikakor ne smemo dopustiti, da bi v antifašističnem mestu Ljubljana - in kjer koli drugje - divjale neonacistične skupine”, zato v petek, 3. julija, ob 19. uri kličejo k nadaljevanju protestov v Ljubljani, kjer se bodo zoperstavili kulturi sovraštva in utrdili antirasizem in antifašizem kot družbeno normo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.