OFF utekočinjenega plina

Zaradi protestov ob zvišanju cen energentov je danes z mesta premierja Kazahstana odstopil Askar Mamin, v več delih države pa so uvedli izredne razmere. Protesti so se začeli čez vikend, sprožila jih je rast cen utekočinjenega plina, ki je glavno pogonsko gorivo za večino prebivalcev province Mangistau, kjer so se nemiri tudi začeli. Ti so kmalu dobili tudi širšo politično noto, saj so protestniki zahtevali svobodne volitve za lokalne uradnike ter odstop vseh višjih predstavnikov vlade, med drugim tudi predsednika države Kasima Jomarta Tokajeva. Glasni so bili tudi klici k dokončnemu odstopu bivšega predsednika Nursultana Nazarbajeva. Ta je z mesta predsednika odstopil leta 2019, še vedno pa ima sedež v varnostnem svetu države. Omenjena politična pozicija mu omogoča vpliv nad zakonodajo in imuniteto pred kazenskim pregonom.

Visoki zunanji politični predstavnik Evropske unije Josep Borrell  se bo danes v Kijevu sestal z ukrajinskim državnim vrhom. Obiskal je že bojno črto na vzhodu države, kjer poteka konflikt med ukrajinsko vojsko in silami separatističnih regij. Namen prvega letošnjega Borrellovega obiska v tujini je poudariti močno podporo EU suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Obisk se bo zgodil ravno pred pomembnimi pogovori med Rusijo, zvezo Nato in zahodnimi zavezniki prihodnji teden, glavna tema pogovorov bo najverjetneje umiritev odnosov med Rusijo in Zahodom. Zahodne države sicer že več mesecev opozarjajo na kopičenje ruskih sil v južnem in v zahodnem vojaškem območju, ki mejita na Ukrajino, in na eskalacijo oboroženega spopada na tej meji. Rusija obtožbe zavrača in poudarja, da je težava v širitvi vpliva zveze Nato v Ukrajini. 

V letu 2021 je iz Francije v Veliko Britanijo čez Rokavski preliv prišlo dobrih osemindvajset tisoč migrantov. To je kar trikratnik števila migrantov, ki so leta 2020 prišli na otok po isti poti. Največ prihodov so zabeležili novembra lani, in sicer 6869, za številne pa se je pot čez Rokavski preliv končala tragično. Ena največjih nesreč se je tako zgodila novembra lani, ko je pri francoski obali umrlo 27 migrantov. Zaradi povečanega števila prehodov so se zaostrili tudi odnosi med državama in britanska azilna politika. Britanski parlament tako trenutno obravnava predlog zakona, ki bi zakonodajo na tem področju občutno zaostril. Ta predvideva strožji kazenski pregon in otežen azilni postopek za migrante, ki bi v državo vstopili nezakonito. Spremembe v zakonu bi tudi dovolile britanskim silam, da čolne, ki skušajo prečkati Rokavski preliv, izženejo iz britanskih vod.

Severna Koreja je danes v morje vzhodno od Korejskega polotoka izstrelila balistično raketo. Današnja izstrelitev, ki je hkrati tudi prva letos, sledi vrsti podobnih dejanj iz prejšnjega leta. Izstrelitev je logična poteza glede na komentarje severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, ki je na zadnjem zasedanju vladajoče partije obljubil, da bo država še naprej krepila vojaško infrastrukturo. Severna Koreja tako kljub prepovedi in sankcijam Združenih narodov od leta 2006 naprej še vedno izvaja redna testiranja vojaške opreme. Pogovori z Združenimi državami Amerike glede prekinitve oboroževanja z nuklearnim orožjem in prizadevanje južnokorejskega predsednika Mun Dže Ina, da bi dosegel dolgotrajni mir med obema Korejama, sta tako še bolj oddaljena cilja. 

Kanadska vlada je danes sporočila, da je s predstavniki staroselcev dosegla poravnavo v višini slabih 28 milijard evrov. Denar bo namenjen za odškodnine družinam staroselcev, ki so bili diskriminirani v javni socialni in rejniški oskrbi. Višino odškodnin, ki jih bodo izplačali posameznikom, bodo določili v sodelovanju s stroko in staroselsko organizacijo Skupščina prvih narodov. Skozi rejniški in socialni sistem je od konca devetnajstega stoletja pa do devetdesetih let 20. stoletja prešlo okoli sto petdeset tisoč staroselcev, predvsem otrok. V internatih, ki jih je vodila katoliška cerkev, so bili prisilno odstranjeni svojim družinam, pogosto so bili tudi fizično in spolno zlorabljeni. Po podatkih kanadske komisije za iskanje resnice in sprave naj bi v zgoraj omenjenih internatih življenje izgubilo okoli štiri tisoč otrok, vendar točno število ni znano. Gre za največjo poravnavo med neko državo in staroselci do sedaj. 

Na Kitajskem so po štirih letih gradnje odprli najdaljši podvodni avtocestni predor na svetu. Dolg je slabih enajst kilometrov, speljan pa je pod gladino tretjega največjega sladkovodnega jezera na Kitajskem, jezera Tajhu, ki leži okoli petdeset kilometrov vzhodno od Šanghaja. Gradnja predora je stala dobro milijardo evrov, zanj pa so porabili dva milijona kubičnih metrov betona. Predor ima kar šest voznih pasov. Najnovejša cestna infrastruktura je postala del avtocestnega odseka Čangdžov–Vuši, ki so ga odprli zadnji dan leta 2021 in predstavlja alternativno povezavo med Šanghajem in Nankingom.

Računsko sodišče je zavrnilo zahtevo vladnega urada za komuniciranje – UKOM, naj dopolni revizijo poslovanja Slovenske tiskovne agencije s ciljem izreka mnenja o skladnosti poslovanja STA s predpisi Evropske unije. Računsko sodišče je izdalo sklep o izvedbi revizije, v kateri bo izreklo mnenje o tem, ali vlada, Ukom in STA učinkovito opravljajo javno službo informiranja o dogodkih v Sloveniji in po svetu. Revidirali bodo obdobje od 1. januarja 2019 do 30. junija 2022. Ukomu se zdi sklep pomanjkljiv, zato so računskemu sodišču predlagali, da dodatno preverijo še skladnost poslovanja STA z zakonodajo EU in podaljšanje revizije na obdobje od leta 2018 do 2021. Pri Ukomu so prepričani, da STA nekaterih določb zakona o STA ni zagotovila v skladu s predpisi EU in da ni upoštevala pravil slovenskega računovodskega standarda. Prav tako so kritični do zavrnitve pobude revizije Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer od leta 2014 od leta 2021. Računsko sodišče naj bi namenona izpustilo to obdobje iz revizije, saj naj bi v tem času FURS vodila nekdanja generalna direktorica, sedaj zaposlena na računskem sodišču.

Strokovna zdravniška združenja so pozvala k razmisleku o obveznem cepljenju za vse, ki imajo lahko težji potek bolezni, in za vse, ki se zaradi narave poklica srečujejo z večjimi skupinami ljudi. Ob zaostrovanju razmer zaradi različice omikron pa v združenju poudarjajo, da bi bilo dobro razmisliti o splošnem obveznem cepljenju. Več o obveznem cepljenju pove predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Volč: 

Izjava

Da naj z uvedbo obveznega cepljenja “ne cincajo”, pa se strinja tudi nekdanji direktor uprave Mercatorja, Zoran Janković.

 

 OFF je pripravil vajenec Žan, mentoriral je Koruza.