OFF vživljanja v kožo beguncev

OFF vživljanja v kožo beguncev

Aktualno-politična novica
norveška ministrica za migracije
22. 4. 2016 - 15.00
 / OFF

V Čadu je bil z 61.5 odstotki glasov že petič zapored za predsednika izvoljen Idriss Deby, ki ta naslov nosi že od leta 1990, ko se je na oblast povzpel z oboroženim uporom. Kmalu zatem je spremenil zakonodajo tako, da dovoljuje neomejeno število ponovnih izvolitev predsednika. Še vedno je pogrešanih okrog 60 vojakov, ki naj bi bili po pričevanjih njihovih družin aretirani in mučeni zaradi glasovanja za vodjo opozicije Saleha Kebzabo. Slednji je sicer na volitvah z 12.8% glasov drugouvrščeni kandidat.  

Organizacija zagovornikov ameriških volilcev je vložila tožbo zaradi nepravilnosti v izvedbi newyorških volitev. 125 tisoč članov je bilo iz nepojasnjenih razlogov izbrisanih iz registra volilnih upravičencev. Tožbe zaradi podobnih nepravilnosti so napovedane tudi v Arizoni in Ohiu, pred pisarno brooklynskega Sveta volitev pa so se zbrali številni protestniki s transparenti z napisi ‘Democracy, not Bureaucracy!’ Ponedeljkove volitve, ki so osrednjega pomena za končno nominacijo, je na strani demokratov sicer zmagala Hillary Clinton.

Ravno nasprotno pa v Bolgariji rešujejo problem prenizke volilne udeležbe. Zaradi nizke volilne udeležbe na parlamentarnih volitvah leta 2014 je kar 8 parlamentarnih strank pretirano izenačenenih, da bi lahko oblastne vajeti držale trdno v rokah. V zadnjih šestih letih se je tako v Bolgariji zvrstilo kar 8 vlad.  Narodno sabranje je tako potrdilo zakon o obvezni volilni udeležbi. Volilni upravičenci bodo na parlamentarnih volitvah čez dve leti imeli tudi možnost zavrnitve vseh kandidatov. Bolgarski parlament je sicer že v januarju dal zeleno luč za vzpostavitev elektronskih volitev, s katerim bodo olajšali glasovanje mladim, ki živijo v tujini. V pripravi je še amandma zakona, po katerem bi bili tisti, ki glasu kljub vsem olajšavam in prisilam ne bi oddali, izbrisani iz volilnega imenika. Če bi želeli ponovno glasovati, bi se morali vanj ponovno vpisati.

Turški konzulat na Nizozemskem je pozval tam živeče Turke in turške nevladne organizacije, naj jim prijavljajo javne ali zasebne žalitve turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, turškega naroda ali države, poročajo nizozemski mediji. Konzulat se osredotoča predvsem na žaljive komentarje na socialnih omrežjih, od prijaviteljev pa želi tudi imena spletnih zabavljivcev. Pozivi k prijavam norčevanja prihajajo dan po tem, ko je nizozemska vlada predlagala ukinitev zakona, po katerem je žaljenje tujega vladnega uradnika kaznivo dejanje. V Nemčiji, ki ima na tem področju podobno zakonodajo kot Nizozemska, so Turčiji  proti komiku Janu Böhmermannu odobrili iskanje pravice na sodišču.

Za tragikomičen vložek pa je v okviru svojega obiska otoka Lesbos poskrbela norveška ministrica za migracije Sylvi Listhaug. V rešilnem jopiču, ki je zaobjel njeno celotno telo, se je v izrazu empatije do beguncev z gumenjaka vrgla v morje. S tem je želela na lastni koži doživeti razmere, s kakršnimi se soočajo begunci. Po nekaj minutnem lebdenju na vodi je sicer priznala, da situacija ni povsem identična tisti, s katero se soočajo pribežniki, je pa z dejanjem prav gotovo od predsednika Boruta Pahorja prevzela štefeto vživljanja v različne vloge in poklice.

Evropska unija je preklicala za danes napovedane dunajske pogovore, na katerih bi beseda tekla o razrešitvi makedonske politične krize. Napoved nedefiniranih sankcij proti Makedoniji s strani Evropske unije, množični protesti in preklic dunajskih pogovorov so kabinet predsednika napeljali do razmisleka o preklicu podeljene amnestije. V kabinetu pojasnjujejo, da zaenkrat pravne podlage za preklic še niso našli, da pa jo intenzivno iščejo.

Urad proti goljufijam je v Franciji vdrl v prostore tretje največje izdelovalnice avtomobilov, PSA skupine, ki si lasti znamki Peugeot in Citroen, da bi preveril ustreznost stopnje emisij njenih avtomobilov. Pred tremi meseci so bile namreč na poskusnih testih onesnaževanja ugotovljene previsoke stopnje emisij za tri modele avtomobilov skupine PSA. V sredo je anomalije priznala tudi znamka Mitsubishi, kot smo poročali OFF-u.

Volkswagen, pri katerem so bile nepravilnosti odkrite najprej, pa se bo tožbi ameriških oblasti izognil z zavezo, da bo lastnikom Volkswagnovih dizelskih vozil ponudil nadomestilo in popravilo vozil ali celo odkup. Da onesnaževanje okolja jemlje resno, bo koncern dokazal z ustanovitvijo Sklada za varovanje okolja.

Čisto okolje resno jemljejo tudi voditelji držav. Kar 195 jih bo na današnji dan matere Zemlje podpisalo v Parizu dosežen dogovor o podnebnih spremembah.

V Mehiki predsednik Enrique Pena Neto predlaga legalizacijo marihuane v zdravstvene namene in povečanje njene količine za zasebno uporabo, ki ne bo preganjana kot kaznivo dejanje, medtem ko se v Albaniji obeta legalizacija gojenja industrijske konoplje. Po pričakovanjih bo nova zakonodaja omogočala večji zaslužek lokalnim kmetovalcem.

Novice iz Slovenije

Ostajamo pri prepovedani rastlini. Po ocenah Študentske organizacije Univerze v Ljubljani naj bi se dogodka Marihuana marš na študentskem kampusu udeležilo okrog 4000 ljudi. Pojavljajo se ugibanja, da so štetje udeležencev prenesli na zunanjega izvajalca - strokovnjaka Vinka Gorenaka, ki je podal čedno oceno udeležbe aprilskega Zbora za republiko.

Državni zbor je s 54 glasovi za in 15 proti sprejel predlog Zakona o partnerski zvezi, ki ga je dan po decembrskem referendumu predlagal poslanec Jani Moderndorfer. Podpora zakonu je prišla tudi iz vrst SDS, ZA je glasoval poslanec Jože Tanko. Zakon predvideva enake posledice za istospolne pare, kot jih prinaša zakonska zveza, pri tem pa definicije slednje ne spreminja. Od decembrskega predloga ZL se razlikuje tudi po tem, da ne ureja razmerja istospolnih parov do otrok ter ne dovoljuje posvojitve in biomedicinske oploditve. Zakona nista podprli le NSi in SDS, ki je kljub razlikam prepričan, da zakon tepta odločitev referendumskih volilcev. Miha Lobnik iz skupine za pravice LGBT Legebitra sprejetje zakona kometira takole:

Izjava

Več v Kultivatorju ob petih.

Generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj je ob predstavitvi letnega poročila uprave napovedal gradnjo novega zapora v Bizoviku, ki naj bi se predvidoma začela leta 2018 in bi trajala dve leti. Pravosodno ministrstvo je povečalo sredstva iz proračuna za gradnjo, ki se bo morda deloma financirala tudi iz evropskih sredstev, ne bo pa javno-zasebnih partnerstev, kot je predvideval prvotni načrt, še zagotavlja Podržaj. Zapor naj bi imel vsaj dvojno zmogljivost dosedanjega ženskega na Igu in moškega na Povšetovi, ki naj bi ju nadomestil. Prenatrpanost sedanjih zaporov je do sedaj terjala skupaj več kot 100.000 evrov odškodnin, ki jih je po tožbah na Evropskem sodišču za človekove pravice morala zapornikom in pripornikom na Povšetovi izplačati država.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.