Off v višavah

Aktualno-politična novica
20. 6. 2019 - 15.00
 / OFF

Iran je sporočil, da je v zračnem prostoru na jugu države sestrelil ameriško brezpilotno letalo. Ameriška mornarica je potrdila, da so izgubili brezpilotnika, a da je bil sestreljen v mednarodnem zračnem prostoru nad Hormuško ožino. Sestreljeno letalo je bilo mornariška izvedenka največjega ameriškega drona, imenovanega Global Hawk. Gre za neoboroženo izvidniško letalo. Posamezno letalo stane nekaj več 100 milijonov evrov, ameriška mornarica pa ima v uporabi 70 letal tega tipa.

Poveljnik iranske revolucionarne garde Hosein Salami je povedal, da je incident jasen signal Združenim državam in da Iran nima namena začeti vojne, vendar so nanjo pripravljeni. Tajnik iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost je en dan prej izdal opozorilo, da bo iranska vojska streljala na vsako letalo, ki bo brez dovoljenja vstopilo v njihov zračni prostor. ZDA so sicer prejšnji teden potrdile, da je bila proti enemu izmed njihovih brezpilotnih letal izstreljena protiletalska raketa.

Kitajski predsednik Ši Džiping je kot prvi kitajski voditelj po 14 letih obiskal Severno Korejo. Odnosi med Pekingom in Pjongjangom so bili v zadnjih letih večkrat na preizkušnji zaradi severnokorejskih jedrskih ambicij. Kitajska je med drugim podprla sankcije Organizacije združenih narodov proti Severni Koreji zaradi njenega programa razvoja jedrskega orožja in balističnih raket. Odnosi se očitno izboljšujejo in Kitajska je napovedal izdatno pomoč v žitu za Severno Korejo, ker jo je prizadela suša. Kitajski predsednik Ši je tudi povedal, da Kitajska podpira politiko Severne Koreje, da spor na Korejskem polotoku reši po diplomatski poti.

Britansko pritožbeno sodišče je odločilo, da je bila prodaja orožja Saudovi Arabiji, ki jo je odobrila britanska vlada, nezakonita, saj je bilo to orožje uporabljeno v vsesplošnem bombardiranju civilistov v Jemnu. Sodbo je vložila nevladna organizacija Campaign Against Arms Trade. Sodišče je v svoji odločitvi kritično do procesa odločanja v vladi, ki ni niti poskusila presoditi, ali je saudska vojska v Jemnu zagrešila kršitve mednarodnih zakonov vojskovanja. Odločitev sodišča ne pomeni, da morajo biti preklicane že izdane licence za izvoz vojaške opreme, ampak da bodo morale biti odločitve  o izdaji nadaljnjih licenc sprejete v luči dejanj saudske vojske v Jemnu.

Ostajamo na Otoku. V tretjem in četrtem krogu glasovanja za voditelja Konservativne stranke je ponovno odločno zmagal bivši zunanji minister in londonski župan Boris Johnson. Osvojil je polovico glasov od skupno 313 konservativnih poslancev. V boju ostajata še zunanji minister Jeremy Hunt in okoljski minister Michael Gove. Izločena sta bila najbolj proevropska kandidata Sajid Javid in Rory Stewart. Danes bo potekal še en krog glasovanja, po katerem bosta znana dva kandidata, o katerih bo glasovalo širše članstvo stranke.

Težavam očitno ni videti konca v največji nemški banki Deutsche Bank. Po poročanju New York Timesa je ameriško pravosodno ministrstvo odprlo novo preiskavo zaradi domnevnega pranja denarja v banki. Preiskavo naj bi sprožila prijava vodje oddelka za skladnost z zakonodajo podružnice na Floridi, ki je s svojimi opozorili po notranjih kanalih naletela na gluha ušesa in je bila kasneje odpuščena. Med vpletenimi strankami naj bi bil tudi zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa Jared Kushner.

Deutsche bank zaradi vpletenosti v pranje denarja v estonski podružnici Danske Bank preiskujejo tudi na Danskem, v Nemčiji pa so ta mesec kriminalisti opravili več hišnih preiskav zaradi utaje davkov menedžerjev investicijske podružnice banke. Poleg tega naj bi banka, ki se sooča z leti slabih rezultatov, v kratkem ustanovila slabo banko, na katero bo preneseno 50 milijard evrov slabih terjatev.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga je sprejel sklep, da se Abanka, tretja največja slovenska banka, proda ameriškemu finančnemu skladu Apollo Global Management. Uradni kupec bo sicer Nova KBM, ki jo je za 250 milijonov evrov leta 2016 kupil sklad Apollo. Po neuradnih podatkih naj bi bila vsota, ki so jo Američani odšteli za Abanko, dvakrat večja, torej pol milijarde evrov. Z odločitvijo, ki jo je vlada prepustila nadzornemu svetu SDH, so precej nezadovoljni v Levici, kjer so napovedali, da bodo zaradi prodaje Abanke in tudi zaradi neizvajanja skupnih projektov, v stranki odprli debato, ali je podpiranje manjšinske vlade Marjana Šarce še smisleno.

Nadzorni svet SDH se je sicer odločil tudi, da tako imenovanim poučenim vlagateljem proda preostali 10-odstotni državni lastniški delež v NLB. S tem so bili nezadovoljni tudi v ostalih partnericah Šarčeve vlade. V SD, SMC in SAB so izpostavili neaktivnost vlade pri tem vprašanju. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili le, da bodo s tem prenehale nekatere omejitve bank, ki jih je postavila Evropska komisija, kar naj bi bilo pomembno za nadaljnji razvoj obeh bank. Več o prodaji Abanke lahko slišite v OFFsajdu ob petih.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness