OFF Vardara do Triglava

Aktualno-politična novica
23. 12. 2021 - 15.00
 / OFF

Stopnjevanje secionističnih teženj Republike Srbske in Milorada Dodika
 / 13. 12. 2021
Državno tožilstvo Bosne in Hercegovine je uvedlo preiskavo zoper trinajst oseb zaradi suma kršenja ustavnega reda v državi. Med osumljenci so srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik, predsednica Republike Srbske Željka Cvijanović predsednik vlade Republike Srbske Radomir Višković in predsednik parlamenta Republike Srbske Neđeljko Čubrilović. Osumljenim tožilstvo očita rušenje ustavnega reda BiH zaradi neustavne zakonodaje o oblikovanju ločene vojske, izstop iz več skupnih državnih ustanov in nezakonit prenos pristojnosti s področja davkov in sodstva na Republiko Srbsko. Dodik se je na preiskavo odzval v svojem značilnem stilu: dejal je, da so jo sprožili zaradi »pozivov politične drhali iz Sarajeva«, obenem pa je zagrozil, da bo prepovedal delovanje sodnih organov v Republiki Srbski.

Za dodatno razburjenje v Bosni in Hercegovini je poskrbel še madžarski premier Viktor Orban, ki je v torek komentiral možnosti širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. Dva milijona v BiH živečih muslimanov je namreč označil za ključen dejavnik varnosti te države. Tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs je izjavo pospremil z zapisom na družbenem omrežju Twitter, kjer je integracijo BiH v Evropsko unijo opredelil kot težavno prav zaradi muslimanske skupnosti. Besedam madžarskega vrha je sledil oster odziv Bošnjakov. Nekatere bošnjaške stranke so pozvale k odpovedi Orbanovega uradnega obiska Sarajeva v januarju, veliki mufti Husein Kavazovič pa jih je označil za ksenofobne in rasistične.

zaev
Zoran Zaev po porazu na lokalnih volitvah sprva odstopil, a si nato premislil
 / 2. 11. 2021
Premier Severne Makedonije Zoran Zaev je predsedniku parlamenta Talatu Xhaferiju poslal svojo odstopno izjavo. Zaev je svoj odstop sicer napovedal že po porazu socialdemokratov na oktobrskih lokalnih volitvah, na katerih so izgubili županski mandat v Skopju. Na premierskem položaju bo Zaeva po vsej verjetnosti zamenjal Dimitri Kovačevski, ki so ga socialdemokrati nedavno izvolili za novega predsednika stranke. Predvidoma že danes mu bo predsednik Stevo Pendarovski podelil mandat za sestavo vlade, ki pa jo bo moral potrditi 120-članski parlament, v katerem ima trenutna vladna koalicija večino – 64 poslancev.

Hrvaško ustavno sodišče je potrdilo ustavnost covidnih potrdil in zavrnilo predlog o presoji pooblastil štaba civilne zaščite in obveznega testiranja za zaposlene v zdravstvu in socialni oskrbi. Predsednik hrvaškega ustavnega sodišča Miroslav Šeparović je dejal, da odločitev za vpeljavo covidnih potrdil ni neustavna, saj ščitijo najbolj ogrožene. Sodišče je poudarilo, da štab civilne zaščite deluje pod neposrednim nadzorom vlade, ki je v okviru ustave dolžna odgovarjati parlamentu. Naloga štaba je, da na podlagi dognanj znanstvene stroke osnuje ukrepe, ki niso preveč restriktivni in obenem varujejo javno zdravje. V skladu z ustavo pa je po mnenju ustavnega sodišča tudi dvakrat tedensko testiranje, ki je obvezno za vse zdravstvene in socialne delavce. Razsodbo je pozdravil tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je poudaril, da odločitve vlade in štaba civilne zaščite temeljijo na zakonih v želji po čim hitrejši zajezitvi epidemije. Zahtevo o presoji ustavnosti so vložili sindikati zaposlenih v javnem sektorju. Covidnim ukrepom, zlasti njihovemu zaostrovanju v času božično-novoletnih praznikov, na politični ravni najglasneje nasprotuje stranka Most, ki je s civilnima iniciativama Odločujemo zajedno in Dosta je stožerokracije zbirala podpise za razpis referenduma. Na današnji tiskovni konferenci so sporočili, da so zbrali dovoljšno število podpisov, in sicer štiristo tisoč od potrebnih skoraj 369 tisoč. Predsednik Mosta Božo Petrov je napovedal, da jih bodo v sabor predložili 24. januarja, o dopustnosti referenduma o covidnih ukrepih pa se bo takrat najbrž izreklo tudi ustavno sodišče.

Prvi krog predsedniških volitev v Tuniziji
 / 16. 9. 2019
 Tunizijsko sodišče je nekdanjega predsednika države Moncefa Marzoukija zaradi spodkopavanja varnosti države in povzročanja diplomatske škode obsodilo na štiri leta zaporne kazni. Marzouki obsodbo zavrača, češ da je ta nezakonita, izrečana pa da je bila v imenu predsednika Kaisa Saieda, ki je razpustil parlament in skuša spremeniti ustavo. Marzouki je sicer njegov oster kritik; Saiedov prihod na položaj oktobra 2019 je označil za državni udar. Po revoluciji leta 2011, ko se je v Tuniziji vzpostavila demokracija, je bil Marzouki imenovan za začasnega predsednika. Njegova glavna vloga je bila, da bdi nad pisanjem nove ustave, ki je začela veljati leta 2014. To ni Marzoukijevo prvo srečanje z obtožbami. Pred arabsko pomladjo v obdobju vladanja predsednika Habibija Brouguibija so mu sodili kar sedemkrat, za časa predsednika Zina El-Abidine Ben Alija pa je bil obsojen na 11 mesecev izgnanstva.

Državni zbor je s 46 glasovi za in 42 proti sprejel novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Nova ureditev predvideva spremembo sestave šolskih svetov in vrtcev, katerih naloga je imenovanje ravnateljev. Po prejšnji ureditvi so bili šolski sveti sestavljeni iz treh predstavnikov ustanoviteljev zavoda, petih predstavnikov zaposlenih in treh predstavnikov staršev. Nova ureditev bo predstavništvo zaposlenih okrnila na tri predstavnike. Po mnenju stroke gre za premik k vse večji politizaciji vodstva šol in vrtcev, o kateri je z nami spregovoril profesor Pedagoške fakultete Marjan Šimenc.

Izjava

Poslanci Koalicije ustavnega loka so se odločili za obstrukcijo današnje seje odbora za finance o desetem protikoronskem paketu. Vodja odbora Robert Polnar je priznal, da tri četrt dopolnil v PKP 10 ni v skladu s poslovnikom. Poslanci so tik po obstrukciji organizirali tiskovno konferenco, na kateri je o neustreznosti amandmajev spregovorila poslanka LMŠ Andreja Zabret.

Izjava

Predlog novega interventnega zakona za zajezitev posledic covida-19 sicer predvideva finančno pomoč v višini 300 evrov za upokojence z nizko pokojnino, kmete, vojne veterane in invalide. Zakon predvideva tudi dvig najvišjega plačnega razreda za zdravnike in zobozdravnike, kar bi pomenilo skok iz 57. v 63. plačni razred; to pomeni za kar četrtino višjo plačo. Dodatno pa bi nova uredba uskladila določene evropske direktive s področja DDV-ja z domačo zakonodajo.

 

OFF sta pripravila Beno in Tia, mentoriral je Fabjan.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.