OFF z morskim nasipom z žico

OFF z morskim nasipom z žico

Aktualno-politična novica
28. 5. 2018 - 15.00
 / OFF

Brazilski predsednik Michel Temer je popustil zahtevam po enotedenski stavki tovornjakarjev in oznanil znižanje cene dizla za 12 odstotkov. Cena dizla se je močno zvišala zaradi hkratnega zvišanja cen nafte na mednarodnih trgih in inflacije domače valute, reala. Cena dizla je namreč v zadnjem letu podvržena spremembam cen na svetovnem trgu, saj se je državno naftno podjetje Petrobras cene odločilo dnevno prilagajati mednarodnim cenam nafte. Temer je ob tem poudaril, da je bil ves čas stavke pripravljen na dialog, čeprav je v soboto na ulice Sao Paula in Rio de Janeira poslal vojsko, da bi razbila cestne blokade več tisočih tovornjakov. Te blokade so učinkovito paralizirale prevoz dobrin po Braziliji, predvsem zato ker država nima učinkovite prevozne alternative v obliki železniškega ali vodnega prometa.

Temer je prvi dogovor o znižanju cene nafte preko državnega subvencioniranja dosegel že v četrtek, vendar dogovora niso podpisali vsi sindikati tovornjakarjev. Del stavkajočih je celo pozval k vojaški intervenciji oziroma državnemu udaru, ki naj odstrani Temerjevo vlado. Temer je tako za dva meseca znižal ceno dizla in napovedal, da bo  kasneje uvedeno prilagajanje cene dizla svetovnim cenam, a le enkrat mesečno. Temer je voznikom tovornjakov omogočil tudi cenejše cestnine in oblikovanje nove zakonodaje o plačilu tovornjakarjev. Ali bodo sindikati tovornjakarjev sprejeli dogovor, še ni znano.

Kolumbijci se bodo odpravili na drugi krog predsedniških volitev. V prvem krogu je namreč zmagal Ivan Duque iz koalicije Demokratični center, vendar je prejel le devetintrideset odstotkov glasov. Duque je svojo kampanjo osredotočil predvsem okrog mirovnega sporazuma z gverilsko skupino FARC. Duque namreč meni, da je sporazum premil do članov leta 2016 razorožene skupine, in je napovedal ukinitev imunitete za člane Farca, obsojene prekrškov.

Pomeril se bo s prejemnikom četrtine oddanih glasov, Gustavom Petrom. Petro je nekdanji pripadnik gverilske skupine M-19, ki je bila v sedemdesetih letih druga najštevilčnejša gverilska skupina v Kolumbiji po Farcu. V poznih osemdesetih se je razorožila in spremenila v dosedaj na volitvah zelo neuspešno stranko. Petro in ostali trije predsedniški kandidati so podprli mirovni sporazum. Drugi krog volitev, na katerem lahko prvič v 20. stoletju zmaga kandidat levice, bo potekal 17. junija.

Izraelsko obrambno ministrstvo je nekaj kilometrov severno od Gaze začelo graditi morski nasip z bodečo žico na vrhu. Po besedah obrambnega ministra Avigdorja Liebermana je namen konstrukcije preprečiti infiltracijo v Izrael preko morja s palestinskega ozemlja Gaze. Minister Lieberman, ki je ponosen, ker je to edina takšna konstrukcija na svetu, je gradnjo morskega nasipa naročil leta 2014 med vojno agresijo nad Gazo, potem ko so pripadniki Hamasa vstopili na izraelsko ozemlje preko morja. Ozemlje Gaze je sicer izpostavljeno blokadi Egipta in Izraela od leta 2007, ko je oblast v Gazi prevzel Hamas. Izraelska pomorska obramba je do sedaj že večkrat izvajala obrambo s streljanjem na palestinske ribiške ladje, ki so preplule črto, oddaljeno 11 kilometrov od obale.

Na srečanju Evropskega sveta so zunanji ministri članic podaljšali lanskoletne sankcije za pripadnike sirske oblasti in njihovih podpornikov. Sankcije, kot sta zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v države Evropske unije, tako velja za 259 oseb, s pojasnilom, da te osebe zatirajo sirsko prebivalstvo. Evropski svet je uvedel tudi omejitve izvoza tehnologije in opreme v Sirijo, ki bi se lahko uporabila za spletno in telefonsko vohunjenje, in embargo na nafto. Naftni embargo je bil uveden leta 2011 po nasilnem odzivu oblasti na  proteste, leta 2013 pa je začel veljati le za območja pod nadzorom Bašarja al Asada, medtem ko so nekatere države članice kupovala surovo nafto z območij pod nadzorom upornikov.

V žaru podeljevanja sankcij je Evropski svet nato napovedal še uvedbo dodatnih sankcij proti venezuelski vladi, za katere pa zunanji ministri obljubljajo, da ne bodo prizadele prebivalstva. Povod sankcij so nedavne parlamentarne volitve, ki jih Evropska unija ne priznava kot legitimne in zato poziva k njihovi ponovitvi. Med sankcije, ki naj bi pripravile Madurovo vlado, da izboljša humanitarne razmere v državi, spadajo običajni ukrepi: razširitev seznama Venezuelcev, ki ne smejo potovati v Evropsko unijo, in zamrznitev njihovega premoženja znotraj Unije. Te sankcije se pridružujejo drugim “super učinkovitim” ukrepom v boju za večjo demokratizacijo Venezuele, kot so embargo na orožje in druge izdelke, ki se jih lahko uporabi za zatiranje prebivalstva.

Nadaljujemo v Španiji. Medtem ko se koalicijska Ljudska stranka otepa korupcijske afere, s posledičnimi zapornimi kaznimi vred, pa je škandal uspešno prebrodil vodja opozicijske stranke Podemos. Predsednik stranke Pablo Iglesias je namreč dovolil spletno glasovanje o nezaupnici, potem ko so člani stranke izrazili nezadovoljstvo nad njegovim nedavnim nakupom hiše v vrednosti šesto tisoč evrov. Iglesias, predsednik stranke, je stranko namreč osnoval na protestih proti politiki varčevanja in na račun revnih ter brezposelnih. Leta 2014 je tudi večkrat poudaril svoje delavsko poreklo in dejstvo, da je živel v delavski četrti Madrida. Poleg tega je nekoč močno kritiziral politike, ki živijo v vilah.

Iglesias je od volivcev Podemosa, ki so v spletni strani odgovarjali na vprašanje, ali naj Iglesias in njegova partnerka ter tiskovna predstavnica stranke, Irene Montero, obdržita svoji službi, dobila 68-odstotno podporo. Med drugim sta nakup hiše z bazenom in spalnicami za goste zagovarjala s trditvijo, da sta hišo kupila za bivanje, in ne za preprodajo ob primernem trenutku.

Italijanski predsednik Sergio Matarella je za bodočega premierja predlagal Carla Cottarellija, nekdanjega vodjo oddelka za davke Mednarodnega denarnega sklada. Giuseppe Conte, ki sta ga za mandatarja predlagali stranki Gibanje petih zvezd in Liga, je v nedeljo zvečer predsedniku vrnil mandat. Predsednik Matarella je namreč zavrnil Contejev predlog za finančnega ministra. Paolo Savona Matarella ni želel sprejeti za finančnega ministra zaradi njegovih evroskeptičnih stališč, z utemeljitvijo, da ne more dopustiti oblikovanja vlade, ki bi lahko privedlo do izstopa iz evrskega območja. Cotarelli je napoved, da bo, če bo v parlamentu dobila podporo, njegova začasna vlada sprejela proračun za naslednje leto in nato razpisala volitve za januar 2019. Podporo Cotarelliju je trenutno izrazila le Demokratska stranka, ostale stranke pozivajo k ponovitvi volitev.

O protestih in novi Cvilini iniciativi za ptujsko obvoznico
 / 28. 5. 2018
 

Včeraj je okrog 300 prebivalcev ptujskih mestnih četrti Jezero in Spuhlja protestiralo proti neznosnim bivanjskim razmeram ob Ormoški cesti. Protestniki, ki so zaprli Ormoško cesto, se zavzemajo za gradnjo južne obvoznice in prekinitev rekonstrukcije Ormoške ceste v hitro cesto. V primeru izvedbe omenjene rekonstrukcije se prebivalci bojijo, da bo ta zgolj zaostrila težavne bivanjske razmere ob Ormoški cesti, gradnjo obvoznice, za katero si prizadevajo že od leta 2004, pa odmaknila še dlje v prihodnost. Potek protesta kratko opiše član civilne iniciative Mitja Krapša:

Izjava

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness