OFF za nove pogovore

Aktualno-politična novica
6. 2. 2019 - 15.00
 / OFF

Protivladni protesti v Sudanu
 / 9. 1. 2019
V sudanski prestolnici Kartum se nadaljujejo protesti. Pred ministrstvom za izobraževanje je policija s solzivcem razgnala večstoglavo množico učiteljev, ki je tam protestirala. Učitelji so se na protestu zbrali zaradi smrti svojega poklicnega kolega Ahmeda al-Kheira, sicer člana Stranke islamskega ljudskega kongresa ali krajše PCP. Ta je bil pretekli teden aretiran na osnovi udeležbe na demonstracijah, tekom zaslišanja in pridržanja pa je bil glede na izjave sorodnikov ubit. Njegova stranka je sicer del vlade Omarja al-Baširja, čigar odstop je glavna zahteva zdaj že dva meseca trajajočih protestov. V stranki so sicer že pred časom zahtevali preiskave smrti, povezanih s protesti, glede na informacije vlade je bilo v nasilju na protestih do sedaj ubitih 30 ljudi, medtem ko nevladna organizacija Human Rights Watch trdi, da je bilo zaradi vladnega nasilja 51 smrtnih žrtev.

Protesti v Sudanu zdaj potekajo že od decembra, ko je vlada med drugim ukinila tudi subvencije za kruh, kar je vodilo v višje cene dobrin. Sočasno s protestom naj bi v državi stavkalo tudi več sto zdravnikov, skupino protestirajočih odvetnikov pa je razgnala policija s solzivcem. Predsednik Omar al-Bašir navkljub razmeram v državi ostaja neomajen in obljublja svojim državljanom posodobitev infrastrukture v ruralnih delih države. Oblast je prevzel z državnim udarom leta 1989 in bil nato na mesto predsednika trikrat izvoljen, četudi volitvam očitajo malverzacije. Leta 2009 je na njegovo glavo Mednarodno kazensko sodišče izdalo tudi tiralico zaradi vojnih zločinov, vendar sudanska vlada ne priznava veljave te institucije.

Vpogled v gibanje talibov, afganistansko vlado in morebitno vzpostavitev premirja
 / 14. 3. 2018
V Moskvi se nadaljujejo v torek začeti pogovori med talibansko delegacijo in skupino afganistanskih politikov in pomembnežev, v katero je med drugim vključen tudi nekdanji predsednik Hamid Karzai. Srečanje organizira združenje afganistanske diaspore v Rusiji z namenom končanja spopadov v državi, pogovori pa naj bi tekli okoli vzpostavitve začasne vlade, oblikovanja nove ustave in spoštovanja pravic žensk. Vprašanje je, koliko so lahko pogovori v Moskvi uspešni, saj se predstavniki afganistanske vlade srečanja niso udeležili, vendar pa moskovsko srečanje predstavlja prvi dogodek, na katerem so za skupno mizo sedli tako talibani kot visoki predstavniki afganistanske politike, čeprav le-ti niso del aktualne vlade. Predsedniški kabinet Ašrafa Ghanija je pogovore označil kot poskus opozicije za pridobitev več politične moči. Srečanje v Moskvi pa tudi ni omililo vojaških napadov Talibanov, tekom pogovorov je namreč v dveh napadih na vojašnico in kontrolno točko v provincah Kunduz in Baghlan umrlo 47 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil, v ponedeljek pa se je skupina talibanov spopadla s provladno milico na severu province Samangan.

Mirovni pogovori so sicer že konec januarja potekali tudi med ameriško in talibansko delegacijo v katarski prestolnici Doha, kjer so govorili o umiku tujih vojaških sil, tudi tam pa  predstavniki vlade niso bili prisotni. Trenutno je v Afganistanu v okviru operacije NATA nastanjenih 14.000 ameriških vojakov in 8.000 vojakov iz 38 drugih držav. Nadaljevanje pogajanj med Američani in talibani v Dohi je načrtovano za 25. februar.

Imenski spor z Makedonijo iz grške perspektive
 / 7. 2. 2018
V Bruslju je 29 veleposlanikov držav članic NATA podpisalo protokol za začetek pristopnega procesa Makedonije k Severnoatlantskem vojaškem zavezništvu. Grška blokada pristopa Makedonije k vojaški zvezi se je končala pretekli mesec, ko je grški parlament potrdil dogovor med državama o spremembi imena Makedonije v Severno Makedonijo. Spomnimo, da je tudi socialdemokratska vlada Zorana Zaeva referendum o spremembi imena vezala na vprašanje o podpori priključitve NATU in Evropski uniji. Ratifikacijski proces do polnega članstva Severne Makedonije v zaveništvo bo po ocenah trajal vsaj leto dni.

Vojaško zavezništvo NATO se ne krepi le ozemljsko, temveč tudi finančno, povečanje sofinanciranja svojega obrambnega proračuna je namreč napovedala nemška vlada. Ta do leta 2024 napoveduje dvig sredstev s sedanjega 1,24 odstotka na vsaj 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Dvig sredstev je del nemškega desetletnega načrta za povečanje deleža proračuna, namenjenega za obrambo in vojsko, ta namreč predvideva povečanje porabe sredstev s 33 na 60 milijard evrov do leta 2024. Daleč največ sredstev za obrambo med članicami NATA še vedno porabijo Združene države Amerike, leta 2017 je ameriški obrambni proračun imel na voljo 618 milijard evrov, kar predstavlja 3,6 milijard bruto domačega proizvoda ZDA.

Evropsko povezovanje se obeta tudi na ravni razvoja vojaške tehnologije. Francija in Nemčija sta oznanili podpis 65 milijonov evrov vredne pogodbe za razvoj novega vojaškega lovskega letala, vsaka država pa naj bi prispevala polovico zneska. Glavna partnerja v tem mednarodnem projektu sta orožarski korporaciji Dassault in Airbus, novo letalo, ki naj bi ga razvili do leta 2024, pa bo nadomestilo lovce Rafal v francoskih letalskih bazah in lovce Eurofighter v nemški vojski.

V sindikatu družinskih zdravnikov Praktik.um so sporočili, da ne pristajajo na predloge rešitev za preobremenjenost, ki jih je predlagal minister za zdravstvo Samo Fakin. Ta je namreč sporočil, da so se s sindikati neformalno dogovorili o spremembi kolektivne pogodbe, da bi bili zdravniki z več opredeljenimi pacienti finančno nagrajeni. V sindikatu Praktik.um opozarjajo, da finančne nagrade niso sistemski ukrepi in da takšni ukrepi ne bodo pripomogli k razbremenitvi zdravnikov. Več pojasni član sindikata Igor Muževič.

Izjava.

Prav tako sporočilo ministra Fakina povsem izpušča delo zdravniških sester. Na ignoranco vloge zdravniških sester v zdravstvu s strani oblasti so z javnim pismom opozorili tudi v sindikatu delavcev v zdravstveni negi.

Izjava.

Vendar pa nerazumevanje ne prihaja zgolj iz ministrstva, temveč tudi od sindikalnih skupin, saj med sindikati delavcev v zdravstveni negi in zdravniki ni nobenega dialoga.

Izjava.

Sprememba kolektivne pogodbe bi seveda zadevala tudi delo delavcev v zdravstveni negi in ne zgolj zdravnikov. Zato tudi v sindkatu upajo na možno sodelovanje pred pogajanji o možnih spremembah na področju družinske medicine.

Izjava.

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness