OFF za Palestince v zaporih
Na meji Gaze in Izraela se nadaljujejo protesti proti izraelski okupaciji palestinskega ozemlja. Včeraj je ob z vojsko zavarovani meji potekal marš več tisoč protestnic in protestnikov. Organizatorji tako imenovanega Velikega pohoda vrnitve, serije protestov, ki potekajo od 30. marca letos, in vodje skupine Končanje okupacije oziroma Breaking the Siege, so v ponedeljek na tiskovni konferenci k udeležbi protesta posebej pozvali ženske, ki so se demonstracij množično udeležile. Na manifestacije na palestinski strani so izraelski vojaki znova odgovorili s streli, po besedah ministrstva za zdravstvo v Gazi je bilo zaradi strelov ranjenih 134 protestnikov. Protesti pod imenom Veliki pohod vrnitve zdaj potekajo že četrti mesec, njihova glavna zahteva pa je vrnitev palestinskih državljanov na ozemlje, s katerega so bili pregnani leta 1948. Takrat je bilo ob ustanovitvi Izraela z domov pregnanih 750 tisoč ljudi, protestniki pa prav tako zahtevajo končanje pomorske blokade s strani Izraela in Egipta, ki traja že od leta 2006, ko je oblast v Gazi prevzel Hamas. V štirimesečnih protestih je bilo po podatkih zdravstvenega ministrstva ubitih 134, ranjenih pa okoli 15.200 Palestincev.
Iz Gaze se selimo na Zahodni breg. Izraelski poslanci so z 87-imi glasovi za in 15-imi proti izglasovali zakon o zamrznitvi davčnih prihodkov, ki jih izraelska oblast nabira v imenu Palestinske uprave in jih mesečno izplačuje v palestinsko proračunsko blagajno. Številni prebivalci Zahodnega brega, ki je pod oblastjo Palestinske uprave, katere predsednik je Mahmud Abbas, namreč delajo na območju Izraela. Slednji zato za Palestinsko upravo zbira dohodnino in carino od uvoza izdelkov, ki so prek izraelskih pristanišč namenjeni na ozemlje Zahodnega brega, skupni znesek pa je mesečno nakazan Palestinski upravi. Z novim zakonom bi lahko izraelska vlada zamrznila izplačila v višini slabih 260 milijonov evrov na leto.
S takim ukrepom so izraelski poslanci napadli preživninsko shemo, ki jo Palestinska uprava izplačuje družinam, katerih člani so zaprti v izraelskih zaporih ali pa so umrli v boju za osvoboditev Palestine. 260 milijonov evrov namreč predstavlja vrednost celotne sheme, ki jo uprava izplača v enem letu, za Izrael pa takšna izplačila pomenijo spodbudo k udeležbi v oboroženem boju. S tem zakonom so izraelski poslanci zamrznili sedem odstotkov palestinskega proračuna, takšno izčrpanje pa s strani Izraela ni nič novega. Leta 2015 se je Izrael zatekel k podobni taktiki, ko je za več mesecev zamrznil izplačilo 300 milijonov evrov davčnih prihodkov zaradi namena palestinske oblasti, da se priključi Mednarodnemu kazenskemu sodišču.
Bolgarski poslanci so na prvem branju potrdili zakonodajne amandmaje, ki obvezujejo tiskane medije k poročanju o nekomercialnih virih financ, kar zajema večino prihodkov, ki ne zajemajo oglaševalske dejavnosti. Z novo zakonodajo bodo mediji morali prijaviti predvsem prihodke iz tujine, ki se na njihove račune stečejo v obliki štipendij ali donacij. Spremembe je parlamentu februarja predlagala stranka Gibanje za pravice in svoboščine ali krajše MRF, ki naj bi zastopala predvsem interes turške skupnosti v Bolgariji. Stranko MRF sicer vodi Deljan Peevski, nekdanji direktor bolgarske obveščevalne službe, ki je lastnik družbe Nova bolgarska medijska družba oziroma New Bulgarian Media Group. Ta družba pa pod seboj združuje 80 odstotkov tiskanih medijev v državi, ki so tako posredno pod nadzorom Peevskega. V predlaganih spremembah je sicer selektivno določeno, katere vire financ naj bi mediji prijavljali. Priročno so tako izpuščeni vladno financiranje, bančna posojila in ohlapno definirana kategorija “normalnih” tržnih praks. Čez štiri tedne bo sicer potekalo še drugo branje zakonske reforme, v tem času pa so še možne spremembe amandmajev.
Makedonska vlada je začela s pripravami na referendum o spremembi imena države, glede na vire iz vladajoče socialdemokratske stranke bi lahko referendum potekal 16. oziroma 23. septembra letos. Makedonija je v pogajanjih z Grčijo, ki je še do nedavnega zaradi spora o imenu obstruirala postopke za priključitev Makedonije k Evropski uniji in NATU, dosegla dogovor o preimenovanju v Republiko Severno Makedonijo, vendar morajo o tem glasovati še makedonski državljani.
Parlamentarne stranke morajo sedaj poslati sezname kandidatov državne volilne komisije. To so v socialdemokratski stranki že storili, v kolikor bo svoje kandidate poslala tudi opozicija, pa bi lahko bila komisija oblikovana že do konca tedna. Čez dober teden dni bo sicer potekal vrh Severnoatlantskega zavezništva, na katerem po besedah premierja Zorana Zaeva Makedonija pričakuje uradno povabilo k priključitvi zvezi NATO, po vrhovnem srečanju pa naj bi bilo tudi uradno več znanega o izvedbi referenduma. Proces pogajanj o sprejemljivem imenu so na obeh straneh spremljali nacionalistični protesti, zadnje javne manifestacije potekajo že od nedelje na različnih krajih v grškem Solunu.
Ob polnoči je na Poljskem stopil v veljavo zakon, ki znižuje upokojitveno starost sodnikom vrhovnega sodišča s sedanjih 70 na 65 let. Od danes je tako v pokoju 27 od 73 sodnikov, čemur pa oporeka predsednica sodišča Malgorzata Gersdorf, ki je danes ob podpori številnih protestnikov prišla na delo, saj, kot pravi, ji to zagotavlja ustava. Predogledu najnovejše epizode serije, imenovane Poljska pravosodna reforma, lahko prisluhnete v OFFsajdu ob 17-ih.
Kranjsko okrožno sodišče je odločilo, da sindikalist Adrie Tehnika Matej Jemec ni storil kaznivih dejanj žaljive obdolžitve zoper družbo in njenega nekdanjega izvršnega direktorja Maksimiljana Peleta. Zasebna tožnika Adria Tehnika in Pele sta Jemcu očitala, da je škodoval podjetju in vodstvu z neresničnimi trditvami. Jemec je namreč v zasebni korespondenci in medijih trdil, da vodstvo ovira sindikalno dejavnost in izvaja strahovlado in pritisk nad zaposlenimi v podjetju. Očitano delovanje sega predvsem v lanski maj, ko so zaposleni napovedali stavko, ki so jo vodilni označili kot nezakonito, čeprav so imeli v sindikatu pravna mnenja, ki so dokazovala nasprotno.
Odnosi v podjetju so sicer postali napeti po privatizaciji leta 2015, ko je Slovenski državni holding lastništvo prodal poljskemu holdingu Linetech. Sledila sta odpoved kolektivne pogodbe in predlog nove okrnjene pogodbe, dva glavna sindikalista sta odšla iz podjetja, uveljavljen pa je bil tudi nov, strožji hišni red. Podjetje je v dveh letih in pol devetindvajsetim zaposlenim poslalo pisna opozorila pred odpovedjo, enemu tudi zato, ker je na delovno mesto prišel dve minuti prezgodaj. Zaradi zaostrenih odnosov in prenizkih plač je podjetje zapustilo okoli 30 zaposlenih, v podjetju pa so začeli najemati delavce prek šestih zunanjih izvajalcev, od katerih je zgolj eden imel ustrezno licenco za posredovanje dela.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj