Off zaprtja kitajskega mesta

Aktualno-politična novica
24. 7. 2014 - 14.00
 / OFF

Severozahodno kitajsko mesto Yumen, ki leži v provinci Gansu, je zaradi pojava kuge popolnoma zaprto. Mesto je izolirano s cestnimi zaporami in je pod policijskim nadzorom. Ukrepi veljajo tudi za tri predele sosednjega mesta Chijin. Približno 30.000 prebivalcev tako iz mesta nima izhoda, med njimi pa jih je 151 v karanteni. Ti naj bi prišli v stik s sedaj preminulim 38-letnim moškim, ki se je okužil z bubonsko kugo prek mrtvega svizca. Situacija naj bi bila sicer pod kontrolo, saj niso našli dodatnih primerov okuženih. Primeri te vrste kuge, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis, na Kitajskem niso nepogosti.

V nigerijskem mestu Kaduna sta odjeknila samomorilska bombna napada. Medtem ko je bil tarča prvega napada muslimanski šejk Dahiru Bauchi, je imelo samomorilsko bombardiranje, ki je sledilo le nekaj ur kasneje, za cilj vodjo opozicijske stranke Muhammaduja Buharija. Kljub temu da nobeden izmed njiju ni bil hudo poškodovan, je v napadih skupno umrlo več kot 80 ljudi, ki so bili v dosegu eksplozije. Mestne oblasti so že razglasile 24-urno policijsko uro in označile napadalce kot sovražnike miru in, citiramo: “agente teme”. Za samomorilsko bombardiranje sicer še nihče ni javno prevzel odgovornosti, a se kljub temu sumi islamistično skupino Boko Haram, ki stoji za številnimi napadi v tamkajšnji okolici.

Nigerijski predsednik Goodluck Jonathan, ki je zaradi napadov pod vse večjim javnim pritiskom, je že zaprosil parlament za odobritev posojila v višini milijarde dolarjev, s čimer bi poostril državne varnostne sile. Mnogi analitiki to vidijo kot priznanje nemoči pri zoperstavitvi omenjeni fundamentalistični skupini.

Svet Organizacije Združenih narodov za človekove pravice je sklenil poslati preiskovalno komisijo na s strani Izraela oblegane predele območja Gaze, kjer bi ocenila spoštovanje mednarodnega prava in človekovih pravic v vse bolj zaostrenem izraelsko-palestinskem konfliktu. Posebno pozornost namenjajo delovanju Izraela, za katerega visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay domneva tudi zagrešitve vojnih zločinov. Preiskava je sicer del palestinske resolucije, ki so jo podprle številne arabske, azijske in afriške države. Mnoge izmed teh držav so kljub človekoljubnemu sledenju palestinski resoluciji vpletene v preprodajo orožja z Izraelom. Med njimi so tudi Združene države Amerike, ki so edine nasprotovale izglasovanju preiskave, medtem ko so se ostale zahodne države glasovanja vzdržale. Izrael obtožbe za vojne zločine seveda zanika in zavaja, da pri napadih na Gazo posveča kar največjo pazljivost povzročitvi čim manjšega števila žrtev med civilisti.

Na območju vzhodne Ukrajine, ki je pod okriljem proruskih separatistov, sta bili včeraj sestreljeni dve ukrajinski vojaški letali. Kijev za sestrelitev obtožuje Rusijo, saj naj separatisti ne bi imeli artilerijskega orožja z dometom  več kot 5000 metrov nadmorske višine, kjer sta letela zrakoplova. Ukrajina je sicer Rusijo že večkrat obtožila napada z njenega ozemlja, a je ta obtožbe vztrajno zavračala. Dogajanje v Ukrajini je Rdeči križ že označil  kot državljansko vojno, kar bi v primeru, da obtožbe Ukrajine držijo, pomenilo, da je vanjo vpletena tudi Rusija.

Rusija medtem povečuje število svojih mornariških sil na krimskem Sevastapolu. Tamkajšnjo črnomorsko floto bo namreč razširila z večanjem števila podmornic novejšega tipa, s čimer se skuša zoperstaviti naraščajočemu vplivu Nata v njihovi bližini. Povečanje mornariške vojaške prisotnosti je sicer intervencija, ki sledi serijam teženj po de facto priključitvi Krima Rusiji. Ta je namreč že napovedala gradnjo mostu med Rusijo in Krimom ter sezidanje elektrarne, ki bi zmanjšala električno odvisnost dotičnega otoka od Ukrajine.

Vodstvo podjetja Helios in Konferenca Sindikatov kemične, nekovinske in gumarske industrije družb skupine Helios sta dosegla dogovor, ki vsebuje tudi ohranitev zaposlitvene funkcije Jane Poljanšek kot podpredsednice sindikalne družbe. Preklic odpovedi naj bi prispeval k socialnemu dialogu, ki je sicer posledica pritiska sindikatov in napovedi stavke v primeru izredne odpustitve Poljanškove. O dogovoru obe strani molčita in ne podajata izjav.

Skupina z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je objavila javno pismo, kjer opozarja na izpodbijanje legitimnosti sodstva, čemur smo bili lahko še posebej priča ob zaprtju predsednika stranke SDS Janeza Janše. Več o vsebini in namenu javnega poziva smo povprašali Dragana Petrovca, raziskovalca na inštitutu in enega izmed podpisnikov poziva.

Izjava je dostopna v posnetku.

Sogovorca smo vprašali tudi, kakšen vpliv imajo taka ravnanja na sodnike in na ostale javne uradnike, še posebej tiste, ki so zaposleni v zaporu, pred katerim se je odvil protest. Govori Petrovec.

Izjava je dostopna v posnetku.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness