OFF zasedbe Sirizinega sedeža

Sile Nigra in Čada so začele obsežno vojaško operacijo proti islamistični uporniški skupini Boko Haram na nigerijskih tleh. Vojaška intervencija se je začela po tem, ko je Afriška unija potrdila načrt o ustanovitvi mednarodnega vojaškega kontingenta, ki ga bodo formirale Nigerija in sosednje države, poleg Nigra in Čada še Benin in Kamerun. Kontingent bo štel okoli 8.700 mož iz vrst vojske in policije.

Medtem pa je vodja Boko Harama, Abubakar Šekau, soočen z regionalnim vojaškim povezovanjem, podal izjavo zvestobe Islamski državi, s čimer je obljubil poslušnost vodji organizacije, samooklicanem kalifu Ibrahimu al-Awadu al-Karašiju. Boko Haram se sicer že od leta 2009 bori za ustanovitev islamistične države na severovzhodu Nigerije.

Vzpon Islamske države pa je očitno prinesel obdobje blagostanja v sektorju mednarodne trgovine z orožjem. Svetovna trgovina z orožjem raste že šesto leto zapored, za kar se lahko zahvali večanju regionalnih napetostih po svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu. Tako je Savdska Arabija prehitela Indijo in postala največja uvoznica orožja na svetu. Savdski uvoz oborožitve raste z vrtoglavo hitrostjo: v lanskem letu se je uvoz orožja v kraljevino povečal za dobrih 50 odstotkov in takšen tempo naj bi nadaljeval tudi v tem letu ter se povečal za dodatnih 52 odstotkov glede na leto 2014. Pospešeno se oborožujejo tudi Združeni arabski emirati, tako da je Bližnji vzhod postal največje regionalno tržišče z orožjem. Največji svetovni izvoznik orožja pa ostajajo Združene države Amerike, ki pokrivajo dve tretjini svetovnega izvoza.

Tesen politični zaveznik pred dobrim tednom umorjenega ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova, Ilija Jašin, je izrazil dvome, da sta včeraj aretirana osumljenca dejanska naročnika atentata in da za njim stojijo islamsiti, kot namiguje rusko sodišče. Po mnenju Jašina, sicer tudi soustanovitelja stranke Borisa Nemcova, je rusko tožilstvo krivdo enostavno pripisalo izvajalcem atentana in tako skušalo prikriti dejanske naročnike umora, ki pa bodo po njegovem ostali na prostosti. Jašin še meni, da tisti, ki stojijo za umorom Nemcova, prihajajo iz ruske vlade. Kot je znano, je rusko sodišče včeraj organizacije in izvedbe umora obtožilo Zaura Dadajeva in Anzorja Gubaševa iz Čečenije, v ruski republiki Ingušetiji, ki meji na Čečenijo, pa so aretirali še 3 osumljence in zoper njih odredili pripor. Dadajev naj bi po navedbah ruskega sodišča krivdo že priznal.

Večanje vojaških zmogljivosti je aktualno tudi na stari celini. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je pozval k oblikovanju skupne evropske vojske, ki bi bila sposobna hitrega interveniranja v kriznih žariščih. Predlog je nastal pod vtisom ukrajinske krize, ki je odkrila nesposobnost Unije, da bi se učinkovito odzvala na nenadne krize, in so ga že pozdravili v Nemčiji. Zadržani pa so v Veliki Britaniji in Franciji, kjer se bojijo, da bi takšni poskusi spodkopali vlogo NATA.

Skupina grških anarhistov je zasedla stavbo vladajoče levičarske stranke Siriza v Atenah. Skupina okoli 60-ih anarhistov je vstopila v sedež stranke in izobesila transparente, s katerimi so podprli gladovno stavko zapornikov v najstrožje varovanih grških zaporih, ki protestirajo zaradi tamkašnjih slabih razmer in preostrega režima v tako imenovanih zaporih tipa C, kjer vlada najstrožji varnostni režim. Anarhistične in levičarske skupine sicer že dlje časa zahtevajo ukinitev zaporov tipa C, kjer je zaprtih mnogo levičarskih aktivistov, obtoženih terorizma.

Na drugi strani celine, v Španiji, predsednik Sirizine sestrske stranke Podemos Pablo Iglesias poziva k ukinitvi strogih varčevalnih ukrepov, ker spodbujajo rast skrajnih desničarskih gibanj na stari celini in ogrožajo demokracijo. Rast skrajne desnice sicer ni tako opazna v sami Španiji, kjer je leva stranka Podemos uspela katalizirati nezadovoljstvo prebivalstva in se ji obeta dober rezultat na prihajajočih volitvah.

Več o položaju medijsko ne tako izpostavljenih evropskih levih gibanj pa boste lahko izvedeli v današnjem Zeitgeistu ob 20:00.

Nadaljujemo v Latinski Ameriki. Venezuela je napovedala, da bo v trgovinah namestila 20.000 čitalcev prstnih odtisov, kot del vladnega programa racionalizacije nakupa živil, ki naj bi preprečil panično nakupovanje in kopičenje le-teh. Sodelovanje v vladnem programu uvedbe biometričnih živilskih kart je že napovedalo 7 največjih venezuelskih trgovcev. Dežela bolivarske revolucije se namreč že dlje časa bori s težavami z oskrbo prodajaln z živili. Predsednik Nicolas Maduro za težave z oskrbo z živili obtožuje špekuliranje trgovcev, ki naj bi manipulirali z dobavo živil in tako želeli izsiliti višanje cen, ki jih sicer regulira vlada, pa tudi družbene nemire. K reševanju težave pa vsekakor ne bodo pripomogle nizke cene nafte na svetovnih trgih, ki so močno prizadele gospodarstvo največje južnoameriške izvoznice črnega zlata.

Na nek način se z regulacijo prehranjevanja državljanov spogledujejo tudi v najmlajši zvezni državi Združenih držav Amerike, Portoriku. Tamkajšni senator Gilberto Rodriguez Valle je predlagal zakonski predlog, ki bi prekomerno telesno težo mladoletnikov označil kot zlorabo otrok. Po predlogu zakona naj bi otroke s prekomerno telesno težo najprej prepoznali v šolah, nato pa naj bi sledilo tako imenovano izobraževanje staršev o tem, kako doseči, da otrok shujša. Če otrok ne bi shujšal v šestih mesecih, bi starše kaznovali s 500 dolarji globe zaradi zlorabe otroka. Če pa otrok ne bi shujšal niti v nadaljnih šestih mesecih, pa bi sledila še kazen 800-ih dolarjev.

Državni zbor je na današnji seji zavrnil predlog zakona o zdravilih, ki ga je v proceduro vložil Državni svet, tako so poslanci sledili mnenju parlamentarnega odbora za zdravstvo. Zakonsko novelo je kot neprimerno za nadaljnjo obravnavo ocenilo 60 poslancev, medtem ko so jo podprli le štirje. Predlog je želel preprečiti lekarnarjem, da bi se ukvarjali s trgovino na debelo in da bi se uradni kontrolni laboratorij obdržal v okvirih javne agencije za zdravila. Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov Slovenije je novelo zakona predlagal predvsem zaradi nepravilnosti, ki vladajo na področju trgovine z zdravili in so jih potrdili tudi pristojni organi.