OFF zavrnitve kosovskega članstva v Unescu

Aktualno-politična novica
10. 11. 2015 - 15.00
 / OFF

Na zasedanju generalne konference Unesca države članice niso izglasovale članstva Kosova. Da bi ta postal del Unesca, je potreboval dvotretjinsko večino, za kar pa so umanjkali zgolj trije glasovi. Članstvo je namreč podprlo 92 držav, medtem ko jih je bilo 50 proti, 29 pa se je glasovanja vzdržalo. Vkolikor bi Kosovo dobilo zadostno število glasov, bi pridobilo pravice za upravljanje vse kulturne dediščine, vključno s srbskimi pravoslavnimi samostani. Izid glasovanja in nečlanstvo v agencijah Združenih narodov Kosova je diplomatska zmaga za Srbijo, na kar je opozoril tudi srbski premier Aleksander Vučić, ki je ob tem dejal, navajamo, “Srbija znova ni bila poražena, kar pa niti ni več neka novost, saj se tudi Srbija počasi, a zagotovo uči, da vsaj ne izgublja”.

Portugalska komunistična stranka je pristala na sestavo koalicije s Socialistično stranko in predsednikom Antoniom Costo na čelu. V koalicijsko sodelovanje je prav tako že pristala stranka Levi blok in Zelena stranka, kar jim prinaša 121 od 230-ih sedežev v parlamentu. S parlamentarno večino bo na današnjem glasovanju tako lahko izglasovana nezaupnica konzervativni manjšinski vladi. Spomnimo, da je možnost sestavo leve koalicije po oktobrskih parlamentarnih volitvah zavrnil Bruslju naklonjeni predsednik države Anibal Cavaco Silva, češ da noče podpreti evroskeptičnih strank oziroma strank, ki zavračajo varčevalno politiko evropskih institucij. Premierski stolček je zato dal Pedru Passosu Coelhu, predsedniku Socialne demokratske stranke, ki pa je zaradi premajhne podpore volilcev na volitvah lahko sestavil le manjšinsko vlado.

Britanski premier David Cameron je v pismu predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku naslovil zahteve Velike Britanije pri reformi pogojev članstva države v Evropski uniji. Cameron z grožnjo z referendumom skuša doseči spremembo evropskih pravil, ki britanskim, večinoma konzervativnim strankam niso po godu in znotraj katerih se vrstijo zahteve po izstopu iz Unije. V govoru pred objavo pisma je izpostavil poglavitne cilje novih pogajanj, in sicer enako obravnavo držav, ki niso v evroskupini, večanje avtonomnosti nacionalnega parlamenta, večanje konkurenčnosti in omejitev dostopa do državne denarne pomoči migrantom. Datuma referenduma, na katerem bi se britanski državljani odločali o članstvu v EU, Cameron ni omenjal.

Evropska komisija je v svojem rednem poročilu o Turčiji kritizirala spoštovanje svobode govora in delitev parlamentarno določenih oblasti v državi. Poročilo je izpostavilo predvsem nazadovanje medijskega poročanja oziroma pregona novinarjev v zadnjih dveh letih, mešanje vej oblasti, slabšanje varnostnih razmer in sprejemanje zakonodaje, ki je proti standardom Evropske unije. Poročilo bi moralo biti sicer objavljeno oktobra, torej še pred nedavnimi ponovnimi parlamentarnimi volitvami, kjer je z absolutno večino zmago žela do sedaj vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj. Objavo so zaradi strateškega položaja turške države pri obravnavi aktualne begunske krize premaknili na obdobje po volitvah, ko je ta za PR tamkajšnega režima predstavljal manjšo nevarnost. Predsednik države Recep Tadžip Erdogan je medtem že nazananil, da bo sprememba ustave poglavitna prioriteta strankinega mandata. Spomnimo, da je Erdogan o spremembi ustave govoril že pred junijskimi volitvami, saj se z njo nadeja pridobiti nekatera pooblastila in pristojnosti premierja.

Facebook je napovedal pritožbo na odločitev belgijskega sodišča, ki mu je zagrozilo z globo 250 tisoč evrov na dan, če ne bo prenehalo slediti uporabnikom interneta, ki niso vpisani v Facebook. Dotično podjetje je tožila Belgijska Komisija za zaščito zasebnosti zaradi uporabe piškotkov brez eksplicitnega dovoljenja uporabnikov, s katerimi so za obdobje dveh let zbrani podatki o njihovih osebnih podatkih. Pod nedvomno pristajanje za uporabo piškotkov se po mnenju sodišča šteje imetje Facebook računa, v nasprotnem primeru pa bi moral uporabnik, poleg zahtevane obrazložitve, biti eksplicitno vprašan za dovoljenje.

V Indoneziji vladne službe razmišljajo o vzpostavitvi zapora za vodje mamilarskih združb, ki naj ga bi varovali krokodili. Ta naj bi stal na samotnem otoku, kjer bi bili zaporniki odrezani od preostalega sveta ter bi jim z ločitvijo od ostalih preprodajalcev in uživalcev drog in krokodilskim varstvom bila tako preprečana preprodaja skozi zapore. Direktor agencije za boj proti drogam Budi Waseso je resnost načrta že izkazal z obiskom nekaterih krokodiljih kmetij, kljub temu pa še čaka na potrditev s strani Ministrstva za pravosodje in človekove pravice. Ob očitkih glede zapornikovih pravic pa je tiskovni predstavnik agencije dejal, navajamo, “Če krokodil ubije človeka, ne gre za kršenje človekovih pravic.”.

Piloti slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways za 30. november napovedujejo stavko. Sklep je upravni odbor sindikata sprejel že prejšnji teden, danes pa jo je napovedal. Razloge stavke pojasni vodja stavkovnega odbora, Fedor Pop Gligorov:

Izjava

Kje so nekatere poglavitne kršitve kolektivne pogodbe:

Izjava

Na ravnokar zaključeni tiskovni konferenci vlade je premier  Miro Cerar naznanil, da bodo slovenske meje zavoljo nadzora nad šengensko mejo v naslednjih dneh opremljene s tako imenovanimi tehničnimi ovirami, sicer strokovni termin za ograjo. Postavljanje ograj je Cerar sicer pospremil s potrebo po solidarnosti in spoštovanju človekovih pravic. Več o orbanovskem premiku politike aktualne vlade v Offsajdu ob 17-ih.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness