OFF zmage Indijancev

OFF zmage Indijancev

Aktualno-politična novica
severna dakota
5. 12. 2016 - 15.00
 / OFF

Italijani so na referendumu s skoraj šestdesetimi odstotki zavrnili predlog ustavnih sprememb. Premier Matteo Renzi je že kmalu po prvih delnih izidih ponudil svoj odstop. Zavrnjene spremembe bi zmanjšale pristojnosti senata, ki ima sedaj v dvodomni italijanski ureditvi odločevalsko moč, enako poslanski zbornici. Zaradi trenutne ureditve v italijanski politiki vlada nestabilnost in upočasnjeno sprejemanje zakonov. Po idejah Renzijeve vlade bi zmanjšano število senatorjev imenovali iz vrst županov in lokalne politike. Senat bi bil pristojen le še za odločanje o zakonih, ki se tičejo področij, kot so pravice manjšin, odnosi z Evropsko unijo in referendumi. Nasprotniki so reformam očitali okrepitev moči poslanske zbornice.

V skladu z lani sprejetim volilnim zakonom ima zmagovalec volitev v poslanski zbornici zagotovljeno več kot polovico sedežev. Kombinacija te ureditve in predlagane omejitve moči senata bi po mnenju nasprotnikov ustavne reforme pomenila nevarno povečanje moči vsakokratnega premiera. Nasprotniki so svarili tudi pred skorumpiranimi senatorji iz lokalne politike, ki so po njihovem mnenju pogosto povezani s kriminalom. Poleg tega so mnogi Italijani zaradi pogojevanja Renzijevega odstopa nedeljski referendum razumeli kot glas za oziroma proti italijanskemu premieru. Zaenkrat še ni jasno, kdo bo po Renzijevem odstopu sestavil novo vlado.

Nekdanji vodja Zelenih Alexander Van der Bellen je na avstrijskih predsedniških volitvah premagal kandidata desničarskih Svobodnjakov Norberta Hoferja. Van der Bellen je z zelo majhno večino slavil že na pomladnih volitvah, a je avstrijsko ustavno sodišče po pritožbi svobodnjakov njegovo zmago zaradi nepravilnosti pri štetju glasov razveljavilo. Po neuradnih rezultatih je Van der Bellen tokrat Hoferja premagal za več kot šest odstotkov. Svobodnjak je poraz že priznal in čestital novemu zmagovalcu. Večina evropskih voditeljev je Van der Bellnovo zmago pozdravila, vsaj za nekaj časa pa so si oddahnili zaradi Hoferjeve naklonjenosti evroskeptikom in morebitnemu avstrijskemu referendumu o članstvu v Evropski uniji.

uzbekistanNa predsedniških volitvah v Uzbekistanu pa je z nekaj več kot 88 odstotki glasov zmagal Shavkat Mirziyoyev. Na predsedniškem stolčku bo tudi formalno nadomestil 25 let predsedujočega Islama Karimova, ki je septembra preminil. Mirziyoyev je bil imenovan za predsednika komiteja za organizacijo pogreba Islama Karimova, kasneje pa so ga na skupni seji spodnjega in zgornjega doma parlamenta potrdili za začasnega predsednika. Mirziyoyev je svojo politično kariero začel v Samožrtvovalni nacionalni demokratični stranki, leta 2008 presedlal v Demokratično stranko nacionalnega preporoda, v začetku letošnjega leta pa se je pridružil Karimovu v Liberalno demokratični stranki. Volilna udeležba v Uzbekistanu je bila visoka, malo manj kot 88-odstotna. Volilne kampanje treh opozicijskih kandidatov niso bile kritične do trenutne oblasti, vsak od njih pa je prejel približno 3 odstotke glasov.

trgajo plakatManj pričakovana zmaga na pričakovanih volitvah je prinesla zasuk v Gambiji. Po tem, ko je na predsedniških volitvah slavil Adam Barrow, so zaokrožile novice, da je predsednik Yahyah Jammeh pobegnil iz države. Minister za komunikacije je te trditve zanikal in potrdil, da bo Barrow prevzel predsedniško mesto v januarju. Čez vikend je v Gambiji potekalo splošno slavje ob koncu Jammehove predsedniške kariere, saj je v predsedniški palači preživel več kot dve desetletji.

cevovod nigerija marokoNigerija in Maroko sta podpisala dogovor o gradnji plinovoda, ki bi povezal državi in nekatere države Zahodne Afrike. Nigerija in Maroko želita poleg tega plinovod povezati tudi z Evropo. Kdaj se bo gradnja pričela in koliko bo stala, še ni jasno, nigerijski zunanji minister pa ocenjuje, da bo projekt vreden nekaj milijard dolarjev. Dogovor med Nigerijo in Marokom določa razširitev zahodnoafriškega plinovoda, ki že povezuje Nigerijo z Gano, Togom in Beninom. Nigerija ima v delti reke Niger največje zaloge zemeljskega plina v Afriki in sedme največje zaloge na svetu. Nafta in plin v delti reke Niger sta pogosto tarči tako oboroženih skupin kot tudi lokalnih prebivalcev in organiziranih kriminalnih združb, ki se poskušajo dokopati do nigerijskega naravnega bogastva.

Inženirski korpus ameriške vojske je zavrnil izdajo gradbenega dovoljenja za načrtovano traso naftovoda Dakota Access v Severni Dakoti. Za naftovod, ki je razen dela pod reko Mississippi v bližini indijanskega rezervata že skoraj dokončan, bodo iskali alternativno traso. Proti gradnji naftovoda v bližini indijanskega rezervata je že mesece protestiralo pleme Standing Rock Sioux ob podpori drugih staroselcev, naravovarstvenikov in aktivistov. Skrbela so jih predvsem potencialna razlitja nafte, ki bi onesnažila vodne vire staroselcev. Plemenski vodja Dave Archambault je izrazil hvaležnost Obamovi administraciji za odločitev inženirskega korpusa. Energetsko podjetje Energy Transfer Partners lahko sicer še vloži tožbo proti odločitvi korpusa.

Do protestov proti širjenju naftovoda prihaja tudi v Kanadi, kjer je premier Justin Trudeau prejšnji teden odobril projekt.

Posledice Trumpove izvolitve so vidne tudi v ameriškem šolstvu. Številne univerze so se pričele zavzemati za razglasitev statusa, ki nekaterim nelegalnim priseljencem omogoča zatočišče in varovanje. Vodstvo Univerze v Novi Mehiki že oblikuje predloge, ki bi priseljenskim študentom, ki živijo v državi nelegalno, omogočili varovanje, vsaj dokler študirajo. V bojazni pred Trumpovo napovedjo o prisilni izselitvi velikega števila migrantov se je pozivu pridružila celo nekdanja univerza bodočega predsednika. Univerza v Pennsylaniji se je zavzela za status, ki zveznim agentom brez naloga prepoveduje vstop v območje izobraževalne ustanove. Podobne pobude oblikujejo tudi denimo Univerza v San Diegu, Univerza v Illinoisu ter Univerza Columbia v New Yorku. V obdobju predsednikovanja Baracka Obame je iz Amerike bilo pregnanih več kot dva in pol milijona ljudi, kar je več kot v času katerega koli drugega predsednika.

Predsedniška kandidatka ameriške Zelene stranke Jill Stein je opustila postopek na državnem sodišču, kjer je zahtevala ponovno štetje glasov v zvezni državi Pensilvaniji. Postopek bo nadaljevala na zveznem sodišču. V Pensilvaniji je Trump Clintonovo premagal za slabih 50 000 glasov. Stein je bila nezadovoljna z zahtevo sodišča, da mora za ponovno štetje glasov plačati milijon dolarjev. V namen ponovnega štetja je sicer zbrala 7 milijonov dolarjev, vendar trdi, da je milijon dolarjev nerazumna ovira za volilce, ki si želijo pravične demokratične participacije. Stein je s peticijo za ponovno štetje glasov zbrala dvakrat več denarja kot za svojo predsedniško kampanjo. Postopek nadaljuje na zveznem sodišču, saj sistem državnih sodišč po njenem mnenju ni primerno usposobljen za obravnavanje takih primerov.

Čez vikend so bili volilci po svetu močno zaposleni, slovenskim pa bo delo olajšala nova aplikacija izpod tipkovnic članov zavoda Danes je nov dan. Luč sveta je uzrla spletna stran Parlameter. Ta bo namenjena lažjemu nadzoru slovenskega državnega zbora s strani javnosti. Na aplikaciji parlameter.si bo mogoče spremljati delo poslancev, njihova glasovanja ter prisotnost na sejah. S pomočjo aplikacije bomo dobili na vpogled tudi javno dostopno dokumentacijo, ki pa jo bo sedaj mogoče prebirati v bolj urejeni in razčlenjeni obliki. Oblikovalci strani z inštituta Danes je nov dan bodo poskusili domnevno nezanimive in neopazne podatke predstaviti v luči, ki razodevajo ozadje parlamentarnih opravil. Več o Parlametru Žiga Vrtačič z inštituta Danes je nov dan:

Izjava

Po besedah Vrtačiča bo novo spletno orodje vplivalo tudi na transparentnost delovanja v državnem zboru:

Izjava

Parlameter.si bodo predstavili in pognali v tek ob sedmi uri zvečer v Stari mestni elektrarni.

Protestniki so pred mariborsko univerzo opozarjali na nepravilnosti in domnevna kazniva dejanja vodstva univerze. V zadnjem času smo bili priča spolnemu nadlegovanju, proti kateremu vodstvo ni ukrepalo, mobingu in tožbam proti zaposlenim. S protesta se nam javlja Tomaž Podbevšek iz kolektiva Pizda.

Izjava

Off sta pripravila vajenca Lana in Grega, mentoriral je Novelli.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.