OFF zmanjšanja

OFF zmanjšanja

Aktualno-politična novica
3. 5. 2016 - 15.00
 / OFF

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce in grški štab za begunsko krizo sta predstavila statistiko migrantskega toka iz Turčije v Grčijo za pretekli mesec. Aprila je Grčijo doseglo nekaj manj kot 3500 migrantov, kar je bistveno manj kot v začetku letošnjega leta, ko je na grške otoke prihajalo po več kot 50 tisoč migrantov na mesec. Upad je predvsem zasluga dogovora med EU in Turčijo o upravljanju migracijskih tokov, vendar razmere še niso pod nadzorom. Tisoče beguncev ostaja ujetih ob begunski migrantski poti, okoli 10 tisoč na grško-makedonski meji pri Idomeniju. Poleg tega na egejske otoke ni prišel še noben tuji uradnik, upravičen za procesiranje beguncev, ki so jih Grčiji obljubile druge članice unije.

Danska je Evropsko komisijo zaprosila za dovoljenje, da podaljša obmejno kontrolo na svoji meji z Nemčijo. Evropska komisija, ki poskuša preprečiti razpad schengenskega območja, je potrdila, da bo v kratkem ugodila prošnji. Po Nemčiji, Franciji, Švedski in Avstriji je Danska zadnja izmed evropskih držav, ki se je odločila za dvoletno podaljšanje obmejnih kontrol na notranjih evropskih mejah.

Madžarsko ustavno sodišče je dovolilo referendum o begunskih kvotah, ki so bile dogovorjene v okviru Evropske unije. Vprašanje na referendumu se bo glasilo: Ali želite dovoliti Evropski uniji, da brez podpore parlamenta predpiše preselitev Nemadžarov na Madžarsko? Referendum, ki ga predlaga vlada najbolj razvpitega evropskega premierja, je deležen številnih kritik, kar pa Orbana še nikdar ni prestrašilo.

Boji v Sirji se ponovno zaostrujejo, še posebej v drugem največjem sirskem mestu Alepo, kjer vladne sile poskušajo zapreti še zadnjo cesto v središče mesta, ki ga držijo uporniki. Medtem v Ženevi potekajo okrepljena pogajanja, ki poskušajo doseči spoštovanje premirja, ki je bilo dogovorjeno pred dvema mesecema. Februarsko premirje je sicer doseglo znatno zmanjšanje nasilja v Siriji, v zadnjih dneh pa so se spopadi med uporniki in vladnimi silami ponovno okrepili, zaradi česar so ogrožena tudi krhka mirovna pogajanja, ki potekajo pod okriljem Združenih narodov.

Ostajamo na Bližnjem vzhodu. Razmere v Iraku se vedno bolj zaostrujejo. Danes je v dveh eksplozijah avtomobila bombe v pretežno šiitskem jugu države umrlo več kot 30 ljudi. V nedeljo je množica pod vodstvom šiitskega klerika Moktada Al Sadra, ki je šiite vodil že v času ameriške okupacije, protestirala v varnostni coni v Bagdadu in vdrla v parlament. Incident se je zgodil le nekaj ur po nenapovedanem obisku ameriškega podpredsednika Joa Bidna. Washington vse bolj skrbi, da se iraška vlada bolj kot boju proti Islamski državi posveča notranjim spopadom.

V Hongkongu se je začel proces proti štirim voditeljem protestov, ki so v tem kitajskem mestu potekali pred dvema letoma. Obtožnica aktiviste bremeni oviranja pravice in povzročanja splošne nevarnosti. Eden izmed obtoženih je tudi Joshua Wong, najbolj prepoznaven obraz protestov, ki je prejšnji mesec ustanovil svojo stranko Demosisto. Nobena skrivnost ni, da bi v Pekingu radi videli stroge kazni, a v napeti politični situaciji bo sojenje neizogibno imelo tudi politične razsežnosti.

Pregled mednarodnih novic pa zaključujemo v nogometnih vodah. Kosovo je bilo v tesnem glasovanju z 28-tmi glasovi za in 24-tmi proti sprejeto v evropsko nogometno zvezo UEFA. Kosovska nogometna reprezentanca je  dobila dvoletno dovoljenje za nastopanje na evropskih mednarodnih tekmah. Kljub temu na tekmah ne bodo zaigrali državne himne ali prikazovali nacionalnih simbolov.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je sporočil, da ne bo določil roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevi Sindikata delavcev migrantov Slovenije, ki si prizadeva za razpis treh referendumov. Sindikat delavcev migrantov, ki predstavlja interese slovenskih državljanov, ki delajo v Avstriji, je v Državni zbor vložil referendumske pobude za novele zakonov o carinskem postopku, o upravnih taksah in o varstvu kulturne dediščine. Sindikat je že pred časom vložil več referendumskih pobud, takrat kot državljansko nepokorščino. Brglez je sporočil, da se ni odločil za razpis roka za zbiranje podpisov zato, da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe. Iz sindikata so sporočili, da bodo odločitav Brgleza spodbijali na ustavnem sodišču. O pravnih posledicah odločitve predsednika državnega zbora govori ustavni pravnik Andraž Teršek:

Izjava

Transparency International Slovenija danes organizira okroglo mizo, kjer bodo govorili o pomembnosti razkrivanja informacij v javnem interesu ter o tem, kako Slovenija izvršuje zakonodajo o zaščiti prijaviteljev. Pogovor bo potv luči  sojenja proti Antoinu Deltourju, ki je razkril skrivne davčne dogovore med luksemburškimi oblastmi in multinacionalkami, in se bo predvidoma zaključil jutri. Več o okrogli mizi, ki bo potekala danes ob petih v Pritličju,  pove sekretar Transparency International Vid Doria:

Izjava

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Kam je pa izginila izjava Andraža Terška? :)

Zanimivo, res... le kam je izginila njegova izjava?

No, zakaj je še ni?

No, pa saj vsi vemo zakaj, ne? Zelo zgovorno!

na "izjava" in izjava je. Ka te?

Izjava je le krinka za naivne ovce, s katero želite prikriti resnične razloge za to, da izjave prej ni bilo. Mene že ne boste! Nismo fsi tako naivni, o ne!

ali ste za to, da se na tem referendumu zavrne referendum o referedumu, ki bi referendumu omogočil, da je referendum na referendumu v skladu z referendumom o referendumu?

Ja to ste dal zdej, po osebni intervenciji.

Teršek je pa nor, takim ne dajat več mikrofona.

...je napisal Blaž Babič...

:) ne hrani trola

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.