OFFban

Kitajska je prepovedala uvoz ananasa iz Tajvana. Tajvanski ananas je postal zadnja žrtev slabšanja odnosov med Kitajsko in ZDA. Po tem, ko se je novi ameriški predsednik Joe Biden odločil nadaljevati konfrontacijsko politiko svojega predhodnika, je po njegovi zaprisegi januarja Kitajska več dni z bombniki, ki lahko nosijo jedrsko orožje, s preleti kršila tajvanski zračni prostor. Kitajska svoje ekonomske interese že nekaj časa brani tudi z vpeljevanjem carin - nazadnje je žrtev teh postalo avstralsko vino. Ananas sicer ni glavni tajvanski izvozni proizvod, a predstavlja 40 odstotkov vsega izvoženega sadja. 90 odstotkov vsega ananasa Tajvan izvozi prav na Kitajsko. Tajvanski zunanji minister je na Twitterju pozval h kampanji pod ključnikom FreedomPineapple po vzoru podobne avstralske propagandne akcije za zaščito izvoza vina.

Zaradi uničenja aboridžinskega pokopališča je odstopil predsednik uprave avstralskega podjetja Rio Tinto Simon Thompson. Rio Tinto, drugo največje rudarsko podjetje na svetu, je lani razstrelilo več jam v jukanski soteski v zahodni Avstraliji, da bi razširilo rudnik železove rude. Lokalna plemena, skrbniki zemlje, so se leta borila proti posegom na območju omenjenih jam, ki imajo poleg izjemnega kulturnega pomena za Aboridžine tudi pomembno arheološko vrednost. Podjetje se je julija lani opravičilo, pod pritiskom investitorjev pa je čez nekaj mesecev odstopilo več najvišjih funkcionarjev v podjetju, vključno z izvršnim direktorjem Jeanom-Sébastienom Jacquesom, ki pa je ob odstopu prejel nagrado v višini skoraj 16 milijonov evrov. Vrednost delnic Ria Tinta na sydneyjski borzi se je po današnjem odstopu Thompsona dvignila za 1,8 odstotka.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je priznal, da je francoska vojska med alžirsko vojno za neodvisnost, ki je potekala med letoma 1954 in 1962, mučila in ubila borca za svobodo Alija Boumendjela. Macron je klonil pod pritiskom javnosti, ki je bila razburjena zaradi njegove nepripravljenosti priznati francoske zločine med okupacijo Alžirije. Brutalna osemletna alžirska vojna za neodvisnost in francoska krivda za izginotja, mučenja in umore ostaja občutljiva tema v Franciji, tako za severnoafriške priseljence in njihove potomce kot za večinsko prebivalstvo, ki vojno doživlja kot nacionalno ponižanje. Boumendjel je bil odvetnik, čigar smrt med bitko za glavno mesto Alžir je bila do sedaj uradno zabeležena kot samomor. Elizejska palača je v izjavi dejala, da ga je ugrabila, mučila in usmrtila enota francoskih padalcev. Macron je med svojo predsedniško kampanjo dvignil precej prahu, ko je 132-letno kolonizacijo Alžirije označil za zločin proti človečnosti, a se do danes ni uradno opravičil.

Interno poročilo francoske katoliške cerkve, ki razkriva ugotovitve preiskave o zlorabi otrok, navaja, da je število žrtev od leta 1950 do danes znašalo vsaj 10 tisoč. Predhodno poročilo iz junija lani je ocenilo, da je žrtev bilo tri tisoč, kar pa je glede na ugotovitve novega poročila mnogo prenizko število. Istega meseca lani je bil ustanovljen klicni center, ki je do danes prejel 6500 prijav. Vodja komisije Jean-Marc Sauve ocenjuje, da gre v tem primeru le za 5 do 25 odstotkov vseh zlorab otrok s strani francoske katoliške cerkve v tem času in dodal, da je obseg zlorab osupljiv. Poročilo je zgolj zadnje poglavje soočanja širše katoliške cerkve z zlorabo otrok s strani duhovnikov. Novembra lani je odmevna interna vatikanska preiskava odkrila, da je papež Janez Pavel II. 20 let vedel za obtožbe o spolnih zlorabah ameriškega kardinala Theodora McCarricka, a ni ukrepal. V Nemčiji je poročilo iz leta 2018 ugotovilo, da so duhovniki med letoma 1946 in 2014 zlorabili več kot 3600 ljudi.

Združene države Amerike in Evropska unija sta uvedli nove sankcije proti Rusiji. Ameriška administracija je v izjavi navedla, da so njene obveščevalne službe ugotovile, da je za zastrupitvijo opozicijskega politika Alekseja Navalnega z živčnim strupom novičokom avgusta lani stala ruska tajna služba FSB in da bodo zato sankcionirale 7 visokih ruskih uradnikov, ki pa so ostali neimenovani. To bodo prve sankcije proti Rusiji novega ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je proti tej državi zavzel strožje stališče od svojega predhodnika in čigar administracija je napovedala stopnjevanje pritiska z omejitvijo izvoza.

Madžarska vladajoča stranka Fides zapušča Evropsko ljudsko stranko, poznano pod kratico EPP. Ta je malo pred tem potrdila spremembe internega pravilnika, ki omogočajo izključitev Fidesovih evropskih poslancev. To so sporočili v pismu, ki ga je madžarski premier Viktor Orban poslal vodji poslanske skupine evropske ljudske stranke, Manfredu Webru. Izmed štirih slovenskih članov EPP so Romana Tomc in Milan Zver, evropska poslanca Slovenske demokratske stranke, ter Franc Bogovič iz SLS glasovali proti spremembam pravil, Ljudmila Novak iz NSi pa je glasovala za spremembe. SDS-ova poslanca sta izpostavila, da je EPP zavezana povezovanju, demokratičnosti in dialogu.

Termoelektrarna Šoštanj zaradi nasprotovanja šoštanjskega občinskega sveta v svojem šestem bloku ne bo izvajala sosežiga odpadkov. V TEŠ sicer menijo, da je sosežig okoljsko sprejemljiv projekt, a bodo držali obljubo in spoštovali stališče lokalne skupnosti, tako občinskega sveta kot civilne iniciative. Z odločitvijo so zadovoljni v civilni iniciativi Šoštanj, ki je sosežigu ostro nasprotovala. Komentira predsednik civilne iniciative, ki je sosežigu nasprotoval, Walter Kolar:

Izjava

OFF je pripravil vajenec Petar, mentoriral je Žiga.