ORBANOFF

Aktualno-politična novica
18. 7. 2022 - 15.00
 / OFF

V Budimpešti so ta vikend protestirali proti prenovi davčne zakonodaje, ki jo je parlament sprejel prejšnji torek. Sprememba davčnih regulacij predvideva višjo stopnjo obdavčitve za samostojne podjetnike, ki svojih storitev ne opravljajo za fizične osebe. Samostojni podjetniki, ki so zavarovani pri drugem delodajalcu, so do zdaj plačevali nižje davke, v prihodnje pa bo to omogočeno le samostojnim podjetnikom, ki so polno zaposleni v sklopu svojega s.p.-ja. Zaradi novih regulacij je po mnenju protestnikov, med katerimi je tudi poraženi vodja opozicije in Orbánov protikandidat na aprilskih volitvah, Péter Márki-Zay, ogrožen obstanek številnih samostojnih podjetnikov. Nova davčna pravila bodo začela veljati prvega septembra. Za madžarskega premierja Viktorja Orbána je to prvi večji protest po suvereni zmagi njegovega Fidesza na aprilskih volitvah, a protesti proti višji obdavčitvi tako imenovanih normirancev še zdaleč niso edini razlog za Orbánove skrbi. Vrednost forinta v razmerju do evra vztrajno pada, gospodarstvo se bori z inflacijo, Evropska komisija pa je pred Sodiščem EU zoper Madžarsko začela postopek zaradi diskriminacije LGBTQ oseb in zaradi nižjih cen goriva za domačine.

Poslanci makedonskega parlamenta so potrdili predlog francoskega predsedstva Sveta Evropske unije, s katerim naj bi Severna Makedonija odpravila bolgarsko blokado začetka pristopnih pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Z bodočo spremembo ustave glede priznanja bolgarske manjšine v državi se je strinjalo 68 poslancev v 120-članskem parlamentu. Za spremembo ustave bo vlada potrebovala dvotretjinsko večino, ki je zaradi radikalnega nasprotovanja opozicijske VMRO-DPMNE kakršnemu koli dogovoru nima. Opozicija pod vodstvom VMRO-DPMNE je parlamentarno dvorano pred glasovanjem po burni, tri dni trajajoči razpravi zapustila s transparenti in vuvuzelami. V Skopju so zoper vlado Kovačevskega in njenemu dogovoru z Bolgarijo potekali množični protesti pod vodstvom opozicije.

Makedonski parlament je sklenil tudi, da bosta državi bilateralno reševali odprta vprašanja, med drugim vprašanje bolgarskega priznanja makedonskega jezika. Makedonski premier Dimitar Kovačevski je po glasovanju napovedal medvladno konferenco o pristopnih pogajanjih, ki bo bojda že jutri, predstavniki Severne Makedonije in Bolgarije pa so včeraj podpisali poseben protokol, katerega vsebina je javnosti za zdaj še neznana. Severna Makedonija je sicer kandidatka za vstop v Evropsko unijo od leta 2005. Leta 2018 je zaradi grškega pogojevanja za začetek pristopnih pogajanj spremenila uradno ime države, leta 2020 pa se je država pridružila severnoatlantskemu zavezništvu. 

V Bolgariji, ki je mesec dni brez vlade z mandatom, bo predsednik države Rumen Radev mandat za sestavo vlade podelil socialistični stranki Kornelie Ninove. Po padcu vlade Kirila Petkova je to že tretji poskus oblikovanja nove vlade, ki pa se bo najverjetneje izjalovil, saj socialisti še niso zbrali parlamentarne večine. Po tretjem spodletelem poskusu bo moral Rumen Radev oblikovati začasno vlado, ki bo na oblasti do volitev, predvidenih za september.

Srbski predsednik in sveznalac Aleksandar Vučić je na Hrvaškem nameraval zasebno obiskati nekdanje ustaško taborišče Jasenovac in bližnje mesto Pakrac, a ga hrvaški cariniki niso spustili v državo. Vučić namreč hrvaških oblasti o svojem obisku ni obvestil prek uradnih kanalov, ker je želel sosednjo državo obiskati brez usklajevanj, to pa je vznejevoljilo hrvaško vrhuško. Viri blizu hrvaške vlade trdijo, da je bil namen Vučićevega obiska zgolj provociranje in po prepovedi vstopa v državo igranje žrtve. Po hladnem tušu je srbski predsednik zapisal, citiramo: »Samo vi radite svoj posao! Živeće srpski narod i nikada neće zaboraviti!« Konec citata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odstavil šefa obveščevalne službe in svojega otroškega prijatelja Ivana Bakanova ter generalno državno tožilko Irino Venediktovo. Na njeno pozicijo je že imenoval Oleksija Simonenka, novi vodja ukrajinskih obveščevalcev pa še ni znan. Zelenski trdi, da je več kot 60 zaposlenih v obveščevalni službi in na generalnem državnem tožilstvu vpletenih v kolaboracijo na območjih vzhodne Ukrajine, ki jih okupira Rusija. Zoper domnevne izdajalce v obeh omenjenih službah je sprožil 651 postopkov. 

Kitajski regulator bančnega sistema je naročil bankam, naj gradbenikom pomagajo s poplačilom hipotek na nedokončane stanovanjske projekte. Kupci nedokončanih stanovanj so namreč začeli množično zavračati plačila hipotek, zato so se številni gradbeniki znašli pred bankrotom. Na Kitajskem prispeva gradbeni sektor kar četrtino bruto domačega proizvoda, zato je njegova rast pomembna za ohranjanje rasti kitajskega gospodarstva, ki je tudi zaradi covida-19 močno prizadeta.

Nova belgijska zunanja ministrica je postala nekdanja televizijska novinarka Hadja Lahbib, ki je že prisegla pred kraljem Filipom in s tem uradno zasedla pozicijo prve belgijske diplomatke. To je za Lahbib prva politična pozicija, imenovana pa je bila iz kvote koalicijske frankofonske liberalne stranke Reformno gibanje. Nasledila je Sophie Wilmès, ki se je začasno umaknila že aprila, dokončno pa je odstopila pretekli teden zaradi bolezni v družini. Wilmès je bila tudi podpredsednica vlade, Lahbib pa te funkcije ne bo prevzela. Podpredsedniško funkcijo je namreč že aprila zasedel minister za malo gospodarstvo in kmetijstvo David Clarinval, prav tako iz stranke Reformno gibanje.

Novice iz Slovenije

Vodstvo finske tovarne Wärtsilä v Boljuncu pri Trstu je zaradi selitve proizvodnje ladijskih motorjev v matično državo napovedalo obsežno odpuščanje. V tovarni je zaposlenih okrog 970 delavcev, brez dela pa naj bi jih ostalo 450. V Boljuncu naj bi za zdaj ostal zgolj razvojni oddelek. Vodilni so selitev proizvodnje in posledično odpuščanja napovedali čez noč, čeprav se je o morebitnih odpuščanjih med delavci šušljalo že dalj časa. Vodstvo tovarne je to vselej zanikalo. Problem ni le 450 delavcev, ki jim grozi odpoved, pač pa tudi številni podizvajalski obrati, ki zaposlujejo okoli 1200 ljudi. Kaj selitev tovarne pomeni za Tržaško, je pojasnil delavec Wärtsile, ki je želel ostati anonimen.

Izjava

Vodilni v podjetju sicer napovedujejo, da bodo še naprej sodelovali s podizvajalci. Delavci so se v strahu pred izgubo služb organizirali in začeli stražiti tovarno vsak dan med 16.30 popoldne in 6.30 zjutraj, saj želijo preprečiti umik strojev iz tovarne.

Izjava

Presenečajo tudi nekatere nedavne poteze vodstva tovarne.

Izjava

Za delavce sta se zavzela italijanski sindikat delavcev v industriji in Industrijska zveza za severni Jadran. Podpreti sta jih prišla župan Doline Sandy Klun in senatorka Tatjana Rojc. Danes se bo s sindikatom sestal tudi predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga. 

Ustavno sodišče je razsodilo, da je Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v neskladju z ustavo. Postopek ocene ustavnosti in zakonitosti so ustavni sodniki začeli med drugim na pobudo društva Eko krog, ki je najbolj znano po nasprotovanju cementarni Lafarge v Trbovljah. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, ki sta jo pripravili ministrstvi za gospodarstvo in za infrastrukturo, je v neskladju z delom zakona o varstvu okolja, ki pravi, da je pri sprejemanju predpisov potrebno sodelovanje z javnostjo. Neustaven je bil torej postopek sprejemanja uredbe, ne pa njena vsebina. Vlada ima leto dni, da protiustavnost odpravi.

Holding Slovenske elektrarne, krajše HSE, je objavil poročilo poslovanja za leto 2021. HSE je leto končal s slabimi 47 milijoni evrov čistega dobička. Za primerjavo: leto 2020 je končal z izgubo v višini 184 milijonov evrov. V skupino HSE spada tudi šoštanjska termoelektrarna. Ta je leto 2021 končala s sedmimi milijoni čistega dobička, še leta 2020 pa je čista izguba znašala več kot 280 milijonov evrov. Od začetka obratovanja bloka TEŠ 6 elektrarna nikdar ni poslovala pozitivno. Razlog za prvi profit termoelektrarne je uradno poravnava s podjetjem Alstom, ki je bil glavni dobavitelj opreme za TEŠ 6. Alstom je poravnal 260 milijonov evrov, od tega je bilo izplačilo v letu 2021 težko 131 milijonov evrov, preostanek pa je Alstom poplačal s storitvami, kot so vzdrževanje in opravila ob remontih.OR

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.