pazi drža(va) OFF

Hongkonška zakonodajna skupščina je pod pritiskom javnosti prestavila branje vladnega predloga zakona o izročanju obtožencev Kitajski na poznejši čas. Včeraj, kot že več dni pred tem, so se na ulicah Hongkonga zbrali nasprotniki omenjenega predloga. Po podatkih organizatorjev je število protestnikov ob vrhuncu demonstracij v nedeljo preseglo milijon, policija navaja številko 240 tisoč. Med policijo in protestniki so izbruhnili tudi nasilni spopadi, zato je tamkajšnja vlada za danes ukazala zaprtje nekaterih vladnih ustanov ter javnih storitev. Zaradi specifične kolonialne zgodovine Hongkong uživa posebno avtonomijo. Carrie Lam, izvršna predsednica uprave Hongkonga - in to je uradni naziv - zagotavlja, da bi imel Hongkong tudi v primeru, da bi bil zakon sprejet, še naprej zadnjo besedo glede izročanja in bi zakon izvajal v skladu s spoštovanjem človekovih pravic. Protestniki opozarjajo na samovoljne aretacije ter metode mučenja za pridobivanje priznanj v kitajskem pravosodnem sistemu.

Protesti v Rusiji se nadaljujejo tudi po tem, ko so oblasti v torek izpustile novinarja Ivana Golunova ter zavrgle obtožbe o posedovanju mamil. Policija je posredovala proti vsaj 1200 protestnikom, od tega jih je petsto pridržala. Med njimi so vsaj štirje novinarji, opozicijski politik Aleksej Navalni in zaposleni na nemški reviji Der Spiegel. Kostja Benjumov, novinar informativnega portala Meduza, pove več o razlogih za Golunovo aretacijo.

Izjava

Izraelska vojska je izvedla vnovičen napad na enega od predorov Hamasa v Gazi. Kot sporočajo, naj bi šlo za odgovor na domnevni sinočnji raketni napad na južni Izrael, ki ga je tamkajšnja zračna obramba prestregla. V vojnem sporočilu navajajo, da so letala ciljala na podzemno infrastrukturo v vojnem kompleksu Hamasa. Tokratna čezmejna izmenjava napadov med Izraelom in Gazo je prva od začetka maja, ko so ustavili najhujšo eskalacijo nasilja v zadnjih letih. Napadi so se zgodili nedolgo za tem, ko je vojska sporočila, da je do nadaljnjega zaprla ribolovno cono v Sredozemskem morju v pasu Gaze za palestinske ribiče.

Britanski notranji minister Sajid Javid je sporočil, da je podpisal nalog za izročitev Juliana Assangea ameriškim oblastem. Britanske oblasti so ustanovitelja platforme Wikileaks aretirale 11. aprila, ko mu je ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je prebival od leta 2012, odreklo mednarodno zaščito. V primeru izročitve ZDA ga čaka obtožnica z osemnajstimi točkami. Med njimi je tudi obtožba vohunstva, česar še ni bil obtožen noben predstavnik medija. Po celotni obtožnici mu grozi do 175 let zapora.

Nemška Zvezna agencija za omrežja je zaključila z dražbami frekvenčnega spektra za novo tehnologijo mobilnih omrežij 5G. Za uporabnino frekvenc je Nemčija iztržila 6,5 milijarde evrov, kar je skoraj dvakrat več od pričakovanj. Svoje delčke spektra so si pridobili vsi večji nemški ponudniki mobilnih storitev: Deutsche Telekom, Vodafone, Telefonica in Drillisch. Najvišjo ceno je plačal Deutsche Telekom, ki je za 90 megahercev širok pas spektra plačal 1,3 milijarde evrov.

Vlada je sprejela sklep o začetku likvidacije Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Inštitut je leta 2017 ustanovila vlada Mira Cerarja, njegovo ukinitev pa je lani predlagal bivši minister za zdravstvo Samo Fakin. Program otroške srčne kirurgije se tako prenaša nazaj na Univerzitetni klinični center v Ljubljani, v katerem se je obudil Center za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Tu trenutno delujeta dva kirurga. Več zaposlenih je še na usposabljanju, pri čemer UKC sodeluje z bolnišnico Motol v Pragi, kamor je napotena tudi večina pacientov, ki jih ne morejo operirati v Ljubljani. Delež teh se zmanjšuje in letos bo v tujino napoten vsak peti pacient.

Off sta pripravila vajenka Anja in Gal.