PCT OFF

Aktualno-politična novica
13. 9. 2021 - 15.00
 / OFF

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) in Iran sta z dogovorom rešila več mesecev trajajoča trenja glede nadzora iranskega jedrskega programa. V skladu s sprejetim sporazumom bo imela IAEA spet dovoljenje za dostop ter servisiranje nadzorne opreme in zamenjavo podatkovnih kartic s posnetki nadzora, ki jih bo mednarodna agencija v Iranu hranila in nadzorovala skupaj z domačo jedrsko agencijo AEOI. Obe strani sta se ob tem zavezali k rednim stikom in sodelovanju, generalni direktor IAEA Rafael Grossi pa naj bi kmalu tudi obiskal Teheran. Odnosi med mednarodno agencijo in iranskimi oblastmi so se ohladili, potem ko je Iran omejil nadzor IAEA v več jedrskih obratih in zavrnil njeno zahtevo, da bi dogajanje v reaktorjih spremljala prek nadzornih kamer. 

V sklopu povečanih napetosti v zadnjih dneh so izraelski lovci zjutraj ponovno poleteli nad Gazo in napadli cilje v njenem južnem delu. Izraelska vojska trdi, da so pri napadih na Hamasove položaje v Rafi, Kan Junisu in Beit Lahiji  ciljali vojašnice, tovarno orožja in vhod v podzemni tunel. Nove zračne napade izraelska vojska upravičuje z raketami, ki naj bi jih Hamas že več dni pošiljal nad Izrael in jih je prestregel izraelski protiraketni ščit. Ob novem stopnjevanju nasilja je izraelski zunanji minister in - v skladu s koalicijsko pogodbo - prihodnji premier Jair Lapid napovedal infrastrukturna vlaganja in izboljšanje razmer v Gazi. S prelaganjem odgovornosti za katastrofalne humanitarne razmere v Gazi na Hamas, ki naj bi izkoriščal položaj Palestincev v zaprtem območju, Lapid v zameno za Hamasovo privolitev na dolgoročno premirje obljublja popravilo električnega sistema in plinske priključitve, izboljšavo zdravstvenega sistema ter gradnjo prometne in stanovanjske infrastrukture.  

Ob tem, ko morajo v ponedeljek spet v službe, Norvežane čaka še opravek na volišču. Potekajo parlamentarne volitve, z njimi pa se obeta menjava oblasti. Javnomnenjske raziskave namreč že več mesecev napovedujejo zmago opozicijski socialdemokratski Delavski stranki, njenemu predsedniku Jonasu Gahru Storeju pa premierski položaj. Prevzem oblasti iz rok konservativcev premierke Erne Solberg naj bi socialdemokratom zagotovila parlamentarna prevlada levosredinskih strank. Če se bodo raziskave javnega mnenja udejanjile tudi na voliščih, medijske napovedi pa kasneje v koalicijskih pogajanjih, bosta koalicijo poleg Delavske stranke tvorili še Sredinska in socialistična Leva stranka. Izključena pa ni niti manjšinska vlada socialdemokratov. Predvolilna kampanja se je na Norveškem vrtela okrog podnebnih sprememb in prihodnje gospodarske strategije vodilne zahodnoevropske proizvajalke nafte in plina. Medtem ko vladajoča konservativna stranka zagovarja naftno industrijo, pa v opoziciji spremembe in opustitev črpanja nafte odločno zagovarjajo zgolj v Levi stranki in stranki Zelenih, ki jima je zaradi tega precej zrasla javna podpora. Če bo Erna Solberg na dvodnevnih volitvah poražena, se bo z mesta predsednice vlade poslovila po 8 letih. 

Medtem ko Norvežani volijo dva dni v letu, pa Bolgari trikrat na leto. Vsaj leta 2021 bo tako, potem ko je predsednik Rumen Radev ob ponovni neuspešni sestavi vlade po aprilskih in julijskih volitvah razpisal še tretje parlamentarne volitve v tem koledarskem letu. Volivci se bodo na volišča spet odpravili 14. novembra, poleg poslancev pa bodo takrat izbirali tudi predsednika republike. Za drugi mandat se bo potegoval tudi Radev, še prej pa bo novi bolgarski oblasti skušal tlakovati pot z razpustitvijo parlamenta in oblikovanjem začasne vlade, ki bo pripravila parlamentarne volitve. Te še enkrat več obetajo razdrobljen parlament in ponovno težavno oblikovanje vlade. Javnomnenjske ankete zmago sicer pripisujejo konservativni stranki Gerb nekdanjega premierja Bojka Borisova. Gerb je bil na zadnjih julijskih volitvah poražen, zmago je odnesla populistična stranka Obstaja takšen narod Slavija Trifunova, a je bila ta pirova, saj niti Trifunovu niti prvakom drugih strank ni uspelo oblikovati koalicije. 

Središče Beograda so včeraj dodobra napolnili protestniki, ki nasprotujejo odprtju rudnika jadrita v bližini Loznice na severozahodu Srbije. Zmes bora in litija želi pridobivati podjetje Rio Tinto, rudnik v Loznici pa je zgolj eden od tridesetih, ki jih načrtujejo v Srbiji. Tudi na te so opozorili zbrani na protestu pod geslom “Vstaja za obstanek”, prav tako pa na druge sporne okoljske posege, od načrtovane gradnje hidro- in termoelektrarn do izsekavanja gozdov in širjenja kamnolomov. Podoben ekološki protest je v Beogradu potekal že aprila, oblast pa mu je takrat očitala spolitiziranost. Litij, katerega pridobivanje je v visokem porastu, se v Srbiji nahaja v dolini reke Jadar.  

Več tisoč ljudi je zasedlo tudi ulice prestolnice Bosne in Hercegovine, kjer so opozorili na dolgo nerazjasnjene okoliščine smrti dveh mlajših moških. Smrti oziroma umora Sarajevčana Dženana Memića in Banjalučana Davida Dragičevića naj bi po mnenju njunih svojcev in protestnikov dolgo ostala nepojasnjena zaradi vpletenosti policije in skorumpiranih oblasti. 22-letni Memić je bil umorjen leta 2016, njegovega domnevnega morilca pa so aretirali letos; pred tem je policija primer predstavljala kot prometno nesrečo. V nepojasnjenih okoliščinah je po zatrjevanju bližnjih leta 2018 v policijskem pridržanju umrl tudi Dragičević, njegovo truplo pa so kasneje našli v rečni strugi. Sarajevsko tožilstvo se je v preiskavo njegovega primera vključilo pred nekaj meseci.    

Vlada je na dopisni seji v sklopu zaostrenih ukrepov za preprečevanje širitve okužb s koronavirusom sprejela razširitev pogoja PCT. Od srede, 15. septembra, bodo svojo cepljenost, prebolevnost ali testiranost primorani izkazovati zaposleni in uporabniki storitev, z le redkimi izjemami. Zaposlenim mora teste, mednje sodi tudi test HAG za samotestiranje, zagotoviti delodajalec, medtem ko bodo morali uporabniki storitev testiranje plačati sami. V primeru neizpolnjevanja pogoja pri zaposlenih bo delodajalec uporabil ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, oziroma predpisom, ki ureja delovna razmerja. Pogoj PCT bo veljal tudi v zaporih, nastanitvenih centrih, azilnih domovih in integracijskih hišah, med izjeme pa sodijo prodajalne z nujnimi življenjskimi potrebščinami, zagotavljanje javnega reda in miru, varnosti in obrambe ter nujna medicinska pomoč. Eni od treh črk bodo od srede naprej zavezani vsi, starejši od 12 let, ob nenujnih obiskih pa bo veljal, kar je v zadnjih dneh sprožilo precejšnje polemike, tudi v zdravstvu. Vlada je na dopisni seji spet uveljavila obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih, na prostem pa v primeru, ko ni možno zagotoviti dovoljšnje medsebojne razdalje.   

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.