Pismo za OFF

Pismo za OFF

Aktualno-politična novica
29. 3. 2017 - 14.56
 / OFF

Pozdravljeni v informativni program, novice začenjamo v Veliki Britaniji. Premierka Theresa May je včeraj zvečer podpisala pismo, s katerim se bo sprožil 50. člen Lizbonske pogodbe o izstopu članice iz Evropske unije. Pismo namere je britanski veleposlanik Tim Barrrow danes ob pol drugi uri predal predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku. Pogajanja se sicer še ne bodo začela, njihov začetek morajo namreč izglasovati še države članice. Ministri držav naj bi o smernicah pogajanj z Veliko Britanijo glasovali 29. aprila na srečanju evropskega vrha. Po besedah Tuska bodo prednostna področja za Evropsko unijo plačila Velike Britanije ob izstopu, meja med Irsko in Severno Irsko in pravice državljanov članic v Veliki Britaniji. Po besedah glavnega evropskega pogajalca Michela Barniera bi se pogajanja lahko končala do oktobra leta 2018, nato pa bi o izstopu glasovali v britanskem in evropskem parlamentu ter v Evropskem svetu.

Premierji držav višegrajske skupine, torej Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, so na sestanku v Varšavi izdali skupno izjavo proti bruseljskemu načrtu preseljevanja prosilcev za azil iz Italije in Grčije. V njem so se zavzeli, da pri uveljavljanju predvidenega načrta Evropska komisija ne bi smela kaznovati držav za nesodelovanje pri preselitvah. Za države, ki bi preselitev prosilcev za azil zavrnile, predlog Komisije predvideva kazen v višini 250.000 evrov na zavrnjeno osebo. Znotraj dotičnega načrta je bilo sicer od predvidenih 160.000 preselitev izvedenih okoli 14.000.

Višegrajski skupini pa se očitno pridružuje tudi Avstrija. Avstrijski kancler Christian Kern je izrazil namero o izključitvi iz načrta o preselitvi beguncev iz Grčije in Italije. Namera je bila izražena zgolj dan po tem, ko je notranji minister Wolfgang Sobotka naznanil, da je Avstrija začela z uresničevanjem omenjenih preselitev prosilcev za azil. Kern je medijem sporočil, da bo Avstrija o svoji zahtevi obvestila Evropsko komisijo in z njo začela pogovore o možni izključitvi iz predlagane sheme. Oblasti kot razlog za takšno odločitev navajajo mnenje, da so glede na sedanje stanje v državi njene obveznosti do Evropske unije že izpolnjene. V državi je bilo v letu 2015 izdanih okoli 90.000 prošenj za azil.

Madžarske oblasti so sporočile, da bodo začele z uveljavljanjem nedavno sprejetih zakonskih določil, s katerimi so odločevalci med drugim omejili prosto gibanje prosilcev za azil v državi. Migrant bo namreč po oddaji prošnje za azil za čas njene obravnave preseljen na ograjeno kontejnersko naselje na jugu države ob ograji, ki stoji na meji s Srbijo. V ta namen je madžarska vlada pripravila dve tako imenovani “tranzitni coni”, ki imata skupaj 324 kontejnerjev za bivanje. V državi je trenutno okoli 400 prosilcev za azil, na srbski meji pa poteka tudi gradnja druge ograje. Ta bo sedaj tehnološko dovršena z nočnimi kamerami, senzorji za toploto in gibanje ter zvočniki, ki bodo čez mejo pošiljali destimulativna sporočila v več jezikih.

Ameriški senat je z veliko večino glasoval v prid sporazumu, s katerim je podprl pridružitev Črne gore vojaškemu zavezništvu NATO. Za je glasovalo 97 od 100 senatorjev, proti pa zgolj dva. Svoje nestrinjanje sta izrazila republikanska senatorja Mike Lee in Rand Paul. O članstvu Črne gore morata odločati še nizozemski in španski parlament. Da bi katera od držav priključitev zavrnila, zaenkrat ni pričakovati, zato črnogorske oblasti predvidevajo, da bo priključitveni proces končan do meseca maja.

Zaključuje se javna razprava o predlogu Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Ministrstvo za infrastrukturo je sicer predlog obelodanilo v petek in za javno razpravo odmerilo tri delovne dni. Predlog predvideva, da bi država v izgradnjo drugega tira vložila 200 milijonov evrov, 250 milijonov naj bi pridobili na razpisu za nepovratna evropska sredstva, 300 milijonov pa naj bi v obliki kredita pristavila Evropska investicijska banka. Vir za preostalih 200 milijonov, kolikor še zmanjka do zneska, ki ga za investicijo predvideva vlada, ni opredeljen, zakon pa nakazuje, da bi ta znesek primaknila Madžarska. Prav tako zakon predvideva, da bi za poplačilo finančnih obveznosti uvedli dodatno takso na pretovor v Luki Koper, povišali bi tudi cestnine za tovorna vozila in uporabnino za železnico. Več o predlogu zakona pa v današnjem Offsajdu ob peti popoldanski.

Na skupni novinarski konferenci društva Delavske svetovalnice, Društva Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Društva novinarjev Slovenije, Sindikalne konference samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja, Sindikata Mladi plus ter Sindikata novinarjev Slovenije so člani skupin javnosti sporočili, da razpuščajo vladno projektno skupino za prekerne oblike na trgu dela. Razlog za takšno odločitev naj bi bila nepripravljenost vladne strani za upoštevaje predlogov članov skupine. Več pojasni Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus.

Izjava.

Četudi pa je bila projektna skupina razpuščena, njeni člani nadaljujejo iniciativo za pravice prekernih delavcev. V ta namen so predstavili tudi alternativni predlog Zakona o inšpekciji.

Izjava.

Danes ob četrti uri nevladna organizacija Greenpeace ob podpori drugih organizacij napoveduje protest pod imenom Podnebna budnica vladi. Demonstracija bo potekala pred prostori vlade na Gregorčičevi 20 ob četrti uri. Več Katja Huš iz Greenpeaca.

Izjava.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.