Policijske ministrice off

Aktualno-politična novica
19. 5. 2022 - 15.00
 / OFF

Rusija je iz države izgnala 34 francoskih, 24 italijanskih in 27 španskih diplomatov. Diplomati so v Rusiji razglašeni za persone non grate in imajo dva tedna, da zapustijo državo. To potezo je Moskva sprejela kot povračilni ukrep proti državam, ki so aprila množično izgnale ruske diplomate. Evropske države so že v prvem mesecu po začetku ruske invazije v protest izgnale več kot dvesto ruskih diplomatov. Francosko zunanje ministrstvo je dejanje Rusije obsodilo, ker naj Rusija za izgon diplomatov ne bi imela legitimne podlage. Italijanski premier Mario Draghi je potezo označil za »sovražno dejanje«, a poudaril, da morajo diplomatski kanali med državama ostati aktivni.

Medtem ko se evropski diplomati odpravljajo domov na zahod, pa se ameriški diplomati vračajo v Ukrajino. Ameriški senat je v sredo na mesto veleposlanice v Ukrajini potrdil karierno diplomatko Bridget Brink, potem ko so ZDA po treh mesecih znova odprle svoje veleposlaništvo v Kijevu. Združene države so namreč svoje veleposlaništvo zaprle 14. februarja, deset dni pred začetkom ruske invazije. Ameriški diplomati so sicer ves čas delovali iz Lvova na zahodu države.

Poslanci Evropskega parlamenta so podprli uvedbo sankcij proti nekdanjim vodilnim evropskim politikom, ki še naprej delujejo v ruskih podjetjih. Evroposlanci so imeli pri glasovanju v mislih predvsem nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja in nekdanjo avstrijsko ministrico Karin Kneissl, ki še vedno zasedata položaje v različnih ruskih podjetjih. Poziv, ki so ga podprli liberalci, Evropska ljudska stranka, Zeleni in socialisti, je del osnutka resolucije o socialnih in ekonomskih posledicah ruske vojne v Ukrajini za EU. Predvsem Schröder je tarča ostrih kritik, saj ni izrecno obsodil ruske invazije na Ukrajino. Prav tako se ni odrekel članstvu v nadzornem svetu v ruskih energetskih gigantih Rosneft in Gazprom ter pri plinovodih Severni tok 1 in 2, kljub temu da ga je k temu pozval nemški kancler Olaf Scholz. 

Posnetek predavanja Zlatka Dizdarevića iz Cankarjevega doma.
 / 2. 12. 2015
 Francosko pritožbeno sodišče je potrdilo obtožbo sostorilstva zločinov proti človeštvu cementnega podjetja Lafarge zaradi domnevnih plačil Islamski državi in ostalim oboroženim skupinam med vojno v Siriji. Ta odločitev naj bi odprla pot za nadaljnje sojenje. V Lafargeu, ki je največji svetovni proizvajalec gradbenih materialov in cementa, so priznali, da so v letih 2013 in 2014 posrednikom plačali okoli 13 milijonov evrov, da bi njihova tovarna nadaljevala z obratovanjem v Siriji, tudi po tem ko se je večina francoskih podjetij iz države umaknila. Vodstvo Lafargea pa zanika, da je odgovorno za denar, ki se je znašel v posesti različnih terorističnih skupin med vojno z Islamsko državo. Leta 2019 je podjetje zmagalo na sodbi, ki je končala obtožbo sostorilstva v zločinih proti človeštvu. 

Reformisti do nove zmage v Islamski republiki Iran
 / 22. 5. 2017
 V Iranu naj bi že od prejšnjega tedna potekali protesti proti znižanju državnih subvencij za uvoženo pšenico. Zmanjšanje teh subvenciji je povzročilo zvišanje cen različnih živil, izdelanih na osnovi moke, za kar tristo odstotkov. Politike vlade predsednika Ebrahima Raisija so pripeljale tudi do zvišanja cen osnovnih dobrin, kot so jedilno olje in mlečni izdelki. Iranske oblasti naj bi poročanje o protestih zavirale oziroma se o njih v državnih medijih sploh ni poročalo. Po spletnih omrežjih so v zadnjih dneh zaokrožili posnetki protestov iz mesta Rašt ob Kaspijskem jezeru in mesta Nišapur na vzhodu države. Protesti proti oblastem pa naj bi se odvijali tudi v tretjem največjem iranskem mestu Isfahan. Za slabo ekonomsko situacijo v državi pa je v veliki meri kriva tudi prekinitev jedrskega sporazuma leta 2018, ki je Iran znova postavila pod gospodarske sankcije. Odposlanci Združenih narodov v Iranu so posledice sankcij opisali kot katastrofalne humanitarne posledice in jih označili za ilegalne ter pozvali, naj se sankcije čim prej ukinejo. 

O neokolonialni gospodarsko-politični krizi v Šrilanki
 / 13. 5. 2022
Guverner centralne banke na Šri Lanki P Nandalal Weerasinghe je dejal, da bo ostal na položaju guvernerja, saj naj bi v državi v zadnjem tednu opazil napredek v politični stabilnosti. Minuli mesec imenovani guverner je prejšnji teden namreč zagrozil, da bo v primeru, da se politične razmere v državi ne umirijo, odstopil. Država je včeraj uradno bankrotirala in zato je centralna banka sporočila, da trenutno poplačevanja dolga ni mogoče in bo jutri vladi predložila tudi svoj predlog prestrukturiranja dolga. Šrilanka je trenutno v primežu najhujše gospodarske krize od razglasitve neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948, zaradi katere ljudje množično protestirajo proti predsedniku Gotabaju Radžapaksi. Njegov starejši brat Mahinda Radžapaksa je v prejšnji teden po izgredih v glavnem mestu Kolombu odstopil s položaja premierja. 

Danes je na Trgu republike potekala tiskovna konferenca, na kateri so organizacije, ki se ukvarjajo s človekovimi pravicami, izrazile nestrinjanje s kandidaturo Tatjane Bobnar za notranjo ministrico v bodoči vladi. Bobnar je namreč kot namestnica generalnega direktorja in pozneje kot direktorica policije v letih 2018 in 2019 s podpisovanjem direktiv sodelovala pri izvajanju množičnih izgonov migrantov. Samo v tem času je Slovenija izvedla skoraj 16 tisoč izgonov na Hrvaško, kljub temu da je bila dokazana resna nevarnost, da bo hrvaška policija migrante mučila in z njimi ravnala nečloveško. To prakso je vrhovno sodišče prepoznalo kot nezakonito. V nevladni organizaciji Infokolpa, kjer se ukvarjajo z migrantsko problematiko, poudarjajo, da je imenovanje Bobnar v nasprotuju z obljubami zmagovite stranke Gibanje Svoboda, ki je pred volitvami obljubljala bolj humano migracijsko politiko. 

Izjava

Tudi po mnenju ljudi, ki so slovensko migrantsko politiko občutili na lastni koži, bo z imenovanjem Bobnar nova vlada nadaljevala represivne politike prejšnje vlade. 

Izjava

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.