Predsednik ON premier OFF

Aktualno-politična novica
11. 4. 2022 - 15.00
 / OFF

V Franciji je včeraj potekal prvi krog predsedniških volitev, ki po pričakovanjih ni postregel s končno odločitvijo francoskih volivk in volivcev. V drugi krog volitev, ki se bo odvil na dan slovenskih parlamentarnih volitev, sta se uvrstila sedanji francoski predsednik Emmanuel Macron s slabimi 28 odstotki glasov in desničarska kandidatka Marine Le Pen, ki je prejela dobrih 24 odstotkov glasov. Na tretje mesto se je s slabimi 22 odstotki glasov uvrstil kandidat levice Jean-Luc Melenchon, za njim pa so se zvrstili ostali kandidati, ki so pobrali zgolj drobtinice glasov francoskega volilnega telesa. Drugi krog francoskih predsedniških volitev, ki bo torej potekal 24. aprila, bo po napovedih zaznamovala tesna bitka med Macronom in Le Pen, ki je po prvih statistikah uspela nagovoriti zlasti delavstvo in podeželsko prebivalstvo. Vsi kandidati z izjemo četrtouvrščenega desničarja Erica Zemmourja pa so že takoj po prvi razglasitvi rezultatov prvega kroga pozvali svoje volivke in volivce, naj glasujejo za Macrona. 

Ostajamo v Franciji – na francoskem čezmorskem teritoriju Novi Kaledoniji. Tamkajšnje politične stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost, so Francijo vnovič pozvale k odobritvi četrtega referenduma o neodvisnosti, če hoče Francija ob povečani prisotnosti Kitajske v Tihem oceanu obdržati svoj vpliv. Ob zagotovljeni neodvisnosti Nove Kaledonije naj bi imela Francija po mnenju separatističnih strank večjo možnost vzdrževanja ekonomskega in geopolitičnega položaja kot partnerica in ne kot čezmorska upravljalka. Na Novi Kaledoniji je decembra lani sicer potekal še tretji referendum o neodvisnosti, ki so jo podprli zgolj dobri trije odstotki volilnih upravičenk in upravičencev. Trije referendumi o neodvisnosti so bili del sporazuma med Parizom in največjimi strankami, ki je bil sklenjen leta 1998. Nov referendum naj bi bil potreben predvsem zaradi dejstva, da je decembrski referendum potekal v primežu protikoronskih ukrepov, kar je odstotek volilnih udeležencev močno oklestilo. Poleg tega pa so ukrepi onemogočili, da bi se referenduma udeležili pripadniki domorodnih skupnosti Kanak and Pasifika.

S Tihega oceana se selimo na Kitajsko, natančneje v samo osrčje boja proti v Evropi že pozabljenemu koronavirusu, Šanghaj. V tem kitajskem velemestu že več tednov traja strogo zaprtje javnega življenja, saj dnevno zabeležijo več deset tisoč primerov okužb, kar je največ od začetka epidemije leta 2019 v mestu Vuhan. Po ulicah Šanghaja, kjer živi okoli 26 milijonov prebivalcev, se lahko sprehajajo samo zdravstveni delavci, prostovoljci, dostavljavci in tisti, ki imajo za to posebno dovoljenje. Izjemno stroge omejitve pa botrujejo težavam z oskrbo s hrano in drugimi temeljnimi dobrinami. Na družbenih omrežjih so med strogim zaprtjem zaokrožili posnetki, na katerih prebivalci Šanghaja opozarjajo na pomanjkanje hrane in iz obupa kričijo z oken svojih stanovanj. Kitajske oblasti so se po že uveljavljenem principu ničelne tolerance do novega koronavirusa odločile za množično testiranje, ki pa je pokazalo, da je večina okužb asimptomatičnih. 

Tehreek-e-Labbaik med mobilizacijsko močjo in izničeno prepovedjo
 / 19. 11. 2021
Pakistanski parlament je izglasoval nezaupnico premierju Imranu Kanu, potem ko je v začetku meseca izgubil parlamentarno večino, saj so ga zapustili nekateri poslanci njegove lastne stranke. Kan je prvi premier, ki je moral položaj zapustiti zaradi izglasovane nezaupnice. Opozicijske stranke so sicer predlog za glasovanje o nezaupnici v parlament vložile že pred dobrim tednom dni, a je Kan s pomočjo predsednika države Arifa Alvija dosegel razpustitev parlamenta. Po odločitvi pakistanskega vrhovnega sodišča, ki je razsodilo v prid opozicije, pa sta bila razpustitev parlamenta in glasovanje o nezaupnici naposled le omogočena. Po odstavitvi Imrana Kana, ki je Pakistan vodil od leta 2018, je parlament že izbral novega predsednika vlade. Položaj bo zasedel vodja opozicije in predsednik Pakistanske muslimanske lige Šahbaz Šarif. Ta je nekdanji predsednik največje province Punjab in mlajši brat nekdanjega trikratnega premiera Navaza Šarifa. 

Za razliko od Pakistana pa bo Gambijo vodila ista vladna koalicija pod vodstvom dosedanjega predsednika Adame Barrowa. Na parlamentarnih volitvah v tej zahodnoafriški državi je njegova Ljudska stranka namreč osvojila 19 od 58 poslanskih sedežev, največja opozicijska stranka, Združena demokratična stranka, pa je osvojila 15 poslanskih sedežev. Poleg 53 poslank in poslancev, ki so jih volilni upravičenci izbirali v soboto, ima Barrow možnost izbire še petih poslancev in predsednika državnega zbora, kar pa mu ne omogoča vladanja z absolutno večino. Iz Gambije poročajo o izjemno nizki volilni udeležbi, predsednik Barrow pa je v predvolilni kampanji obljubljal spremembo ustave. 

O novoletnih protestih v Mehiki in liberalizaciji črpanja nafte
 / 18. 1. 2017
Predsedniški stolček pa se je včeraj majal tudi mehiškemu predsedniku Andresu Manuelu Lopezu Obradorju. Ta je včeraj prestal referendum, na katerem so državljani odločali, ali naj ostane na položaju. Referendum je sklical kar sam predsednik Lopez Obrador, opozicija pa ga je označila za propagandno potezo, saj da je referendum korak k spremembi pravil, ki bi mu omogočila, da ostane na oblasti še po letu 2024. Mehiška ustava namreč dovoljuje le en predsedniški mandat. Glasovalo je zgolj slabih 20 odstotkov volilnih upravičencev, zaradi česar je referendum neveljaven. Opozicija je glasovanje bojkotirala, predsednika pa je podprlo dobrih devetdeset odstotkov udeleženih na referendumu. 

Minister za zdravje Janez Poklukar je napovedal možnost odprave nošenja mask v zaprtih prostorih. Po prvotnem predlogu strokovne skupine za covid-19, ki danes razpravlja o ukrepih, bi obvezo nošenja zaščitnih mask v večini zaprtih prostorov spremenili v priporočilo, ko bi se na intenzivnih oddelkih sedem zaporednih dni zaradi covida-19 in z njim zdravilo manj kot 35 covidnih bolnikov. Nošenje mask bi bilo po predlogu obvezno le še v zdravstvu in nastanitvenih enotah socialnega varstva. Ob odpravi ukrepa pa bi nošenje mask še vedno priporočali tudi vsem starejšim in imunsko oslabelim.

Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je napovedal stavko v velenjskem Gorenju, ki se bo začela v četrtek in trajala do uresničitve stavkovnih zahtev. Med drugim zahteva odpravo kršitev kolektivne pogodbe, 1500 evrov regresa ter višjo stimulacijo za dodatne delovne dni. Odločitev za stavko v Gorenju dodatno obrazloži predsednik regijske organizacije SKEI Velenje, Žan Zeba.

 

izjava

S stavko pa v sindikatu opozarjajo tudi na že dlje časa trajajoča nesoglasja med vodstvom podjetja in delavstvom.

izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.