Protestiramo in ne toleriramo

Po že izrečeni podpori brazilskemu vstajniškemu gibanju je predsednica Dilma Rousseff organizirala sestanek s predstavniki protestniških skupin, guvernerji zveznih držav in z župani večjih mest. Prvim je predlagala vrsto reform med drugim tudi referendum o političnih reformah, drugim in tretjim pa povedala, da morajo pozorno in s ponižnostjo poslušati glas ulice. Rousseffova je protestnikom obljubila, da bo za izboljšavo javnega prometa namenila 25 milijard ameriških dolarjev več, prednost pa bo imela podzemna železnica. Napovedala je referendum za politične reforme in naznanila pet ključnih področij, kjer bo vlada skušala izboljšati svoje delo. To so fiskalna odgovornost in nadzor nad inflacijo, politične reforme, zdravstvo, javni prevoz in izobraževanje. Predstavnikov treh protestniških skupin to ni zadovoljilo. Voditeljica Gibanja za prosti prevoz Mayara Longo Vivian je po srečanju s predsednico povedala, da ni obljubila nobenih konkretnih ukrepov, zato bodo s protesti nadaljevali. Navajamo: »Če imajo milijarde dolarjev za stadione, potem imajo denar za brezplačen javni prevoz.«

Talibani so v afganistanski prestolnici Kabul napadli predsedniško palačo in več vladnih poslopij. Slišati je bilo več deset eksplozij, medtem ko so se spopadali z varnostniki pred vstopom v palačo, obrambnim ministrstvom in uradom ameriške obveščevalne agencije Cia. Po navedbah policije so bili ubiti trije varnostniki in vsi napadalci. Napad se je zgodil nekaj dni po tem, ko je afganistanski predsednik Hamid Karzaj glede mirovnih pogovorov Združenih držav Amerike in talibanov dejal, da visoki mirovni svet, ki vodi mirovna prizadevanja vlade v Kabulu, ne bo sodeloval v procesu, če ga ne bo vodil uradni Kabul.

Oblasti v Turčiji pa še vedno interpretirajo proteste, kot teroristična dejanja. Zadnjo agresivno epizodo so uprizorili turški policisti v Ankari, ko so izvedli racije širom prestolnice ter aretirali 20 ljudi. Po podatkih policije naj bi aretiranih 20 posameznikov proteste izkoristilo za protidržavna in teroristična dejanja.

Medtem, pa so diplomati Evropske unije, po predlogu tistih iz Nemčije prestavili pogovore o morebitni priključitvi Turčije h Evropski uniji na oktober. Uradni sestanek o turškem članstvu v Uniji je bil predviden za jutri vendar so se vidne članice, v okviru protestov v Turčiji odločile, da bodo vrh prestavile.

Besnijo pa tudi prebivalci Irske. V zeleni deželi je namreč irski neodvisni časopis izvohal posnetek sestanka med šefi Anglo-Irske banke in tedanjimi predstavniki irske vlade. Iz posnetka je razvidno, da se direktorji banke, ki je investirala predvsem v nepremičnine, zavedajo o neizbežnosti velike državne dokapitalizacije. Toda v tem ne vidijo problema. Nasprotno. Tu sta konkretno, direktorja John Bowe in Peter Fitzerald videla možnost zaslužka. Voditelje države sta prepričala, da bo nemudna finančna injekcija v višini 7 milijard britanskih funtov dovolj za preživetje banke. Država jim je posojilo odobrila na vprašanje, kaj pa če ne bo dovolj, pa sta odgovorila; navajamo:“ Saj veš, strategija je takšna, da jih potegneš noter, saj to je njihov denar in če je njihov, ga bodo tudi rešili.“ Pogovor, ki je praktičen dokaz, da so banke dobro vedele, kaj jih čaka in s tem tudi zaslužile je nastal septembra leta 2008. Dve leti kasneje je Irska država zaprosila Evropsko unijo za finančno pomoč v višini 67 milijard funtov. Anglo-irska banka je takrat dobila slabo polovico. Vse pa so plačali davkoplačevalci.

Ko smo že pri davkoplačevalcih in državo se selimo v Grčijo. Tam bo zaprisegla nova vlada konservativcev in socialistov. Po izstopu Demokratske levice – Dimar, zaradi spora glede ukinitve državne radiotelevizije iz vladne koalicije se je konservativna stranka Nova demokracija premiera Antonisa Samarasa s socialisti dogovorila o novi koaliciji. Med novostmi v novi vladi je, da bo vodenje zunanjega ministrstva prevzel vodja socialistov Evagelos Venizelos (izg.evagelos venicelos), ki bo istočasno zasedal položaj podpredsednika vlade. Venizelos je leta 2011 vodil pogajanja Grčije z mednarodnimi posojilodajalci in pripomogel k temu, da je Grčija pridobila finančno pomoč. Od parlamentarnih volitev junija lani pa kot šef socialistov podpira koalicijsko vlado, a doslej ni zasedal ministrskega položaja. S prevzemom ministrskega položaja so socialisti dali vedeti, da bodo še naprej trdno podpirali vlado.

V Ljubljani bo danes shod za ohranitev javnega zdravstva, ki ga je za dan državnosti napovedala Iniciativa zdravnikov. Shod, ki ga podpirajo tudi sindikati in civilno-družbena gibanja, ki se zavzemajo za ohranitev socialne pravičnosti zdravstvenega sistema, se bo začel ob 17. uri na Kongresnem trgu in se nadaljeval na Trgu republike. Iniciativa zdravnikov se predvsem zavzema za transparentno porabo sredstev v zdravstvenem sistemu, socialno pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja, široko dostopen javni zdravstveni sistem in za ničelno toleranco korupcije v zdravstvu. Govorili smo s Danijelom Bešič Loredanom iz Univerzitetnega Kilničnega centra v Ljubljani.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje.

Ob 22-tem rojstnem dnevu pa se je na istem mestu, kot današnji shod zdravnikov včeraj zgodila državna proslava. Več o njej in o državi ter njenem ljudstvu v današnjem Offsajdu. Pogovarjali smo se s kulturnim antropologom, Petrom Simoničem, avtorjem knjige: Kaj si bo narod mislil. Srečno.