Protestniški OFF
Po zaključeni poletni turistični sezoni odpiramo sezono jesenskega demonstriranja. Začenjamo v Belorusiji. V Minsku se je zbralo kar sto tisoč ljudi, ki predsednika Aleksandra Lukašenka pozivajo k odstopu. Na ulicah so bile ponovno vidne in posnete tolpe neuniformiranih plačancev, ki pretepajo protestnike. Prvič so na ulicah stali tudi uniformiranci v vojaško zeleni barvi brez simbolov pripadnosti kateri od uradnih policijskih ali vojaških organizacij Belorusije, zato so vzniknile nepotrjene špekulacije, da gre za ruske okrepitve. Lukašenko se še zmeraj brez večjih težav drži na oblasti, v uradni opoziciji pa so se med tem začela kazati manjša razhajanja. Maria Kolesnikova, ena od članic tako imenovanega opozicijskega koordinacijskega sveta, je naznanila ustanovitev svoje politične stranke Skupaj, ki naj bi se zavzemala za reformo ustave. Svetlana Tihanovska, opozicijska kandidatka na volitvah, ki se iz Litve predstavlja kot prvi obraz opozicije, je potezo Kolesnikove označila za zastranitev od pravega cilja, ki je odstranitev Lukašenka. Za to se seveda zavzema tudi Kolesnikova, kot je razložila kasneje. Po nepotrjenih poročanjih lokalnih medijev so Kolesnikovo danes v Minsku ugrabili neznanci.
Študentje budimpeške Univerze za gledališko in filmsko umetnost ter nekaj tisoč njihovih podpornikov so sestavili človeško verigo, ki je segala od zgradbe univerze do parlamenta. Protestirali so proti spremembam načina upravljanja univerze. Študentje, ki Univerzo za gledališko in filmsko umetnost zasedajo že teden dni, trdijo, da ji je vlada odvzela avtonomijo. Po spremembah zakonodaje, ki jih je sprejela vlada Viktorja Orbána, je upravljanje univerze prevzela zasebna fundacija za gledališče in umetnost, ki jo vodi Attila Vidnyánszky, direktor nacionalnega gledališča. Po mnenju vlade bo univerza, ki ima okrog 450 študentov, zaradi sprememb delovala bolj neodvisno od države. Odbor, ki ga je imenovala fundacija, je senatu univerze že odvzel pooblastila za odločanje o glavnih proračunskih zadevah univerze. Člani senata in dosedanje vodstvo univerze so v znak protesta odstopili, a bodo funkcije vseeno opravljali do konca meseca. Namestnik rektorja v odstopu je s študenti, ki zasedajo univerzo, dosegel dogovor o preložitvi odprtja univerze za teden dni, rok za vpis pa je podaljšal do 13. septembra.
V Podgorici se je na pobudo »črnogorskih patriotskih organizacij« zbralo okrog petdeset tisoč ljudi, med njimi več vidnih politikov in funkcionarjev za zdaj še vladajoče Demokratične stranke socialistov. Demonstranti so sporočali, da »države ne dajo«. Uradno ni znano, kdo natanko je organiziral povolilni shod. Na volitvah pred tednom dni je tri desetletja vladajoča Demokratična stranka socialistov sicer dosegla tesno zmago, vendar naj ne bi bila zmožna sestaviti nove koalicije. To naj bi sestavljale stranke iz treh predvolilnih koalicij: Za prihodnost Črne gore, Mir je naša nacija in Združena reformna akcija.
Protestirala je tudi civilna iniciativa Ohranimo Brkine, ki je s pohodom po dolini Suhorice nasprotovala zajezitvi potokov Suhorica in Mali Padež. Akumulacija Padeža bi imela po mnenju protestnikov negativen vpliv tako na regijski park Škocjanske jame kot tudi na biosfersko območje Krasa. Za zajezitev se zavzema predvsem minister za okolje Andrej Vizjak, ki trdi, da slovenska Istra potrebuje dodaten vodni vir. Po trenutnem predlogu bi se iz zajetja oskrbovale istrske občine, ne pa tudi kraške. Zajetju nasprotujejo tako kraško-brkinske občine kot tudi javni zavod Park Škocjanske jame, saj je jame izdolbel prav Mali Padež.
V tem trenutku pa se pred veleposlaništvom Združenega kraljestva na Trgu republike začenja protest proti sodelovanju britanske države v pogromu nad urednikom in soustanoviteljem WikiLeaksa Julianom Assangem. Danes se je namreč v Londonu začela zadnja stopnja sojenja žvižgaču, ki ga ameriško pravosodno ministrstvo tokrat obtožuje rekrutacije hekerjev za iskanje zaupnih informacij vlade ZDA.
Koroški Slovenci, združeni v iniciativi Slovenski konsenz za ustavne pravice, krajše Skup, pozivajo župane občin na dvojezičnem območju na avstrijskem Koroškem, naj v sedemintridesetih krajih postavijo dvojezične napise. V pozivu kot dobra primera navajajo občini Žitara vas in Šentjakob v Rožu, ki sta julija sprejeli odločitev o postavitvi dvojezičnih tabel v 23-ih vaseh. Občinski svet v občini Žitara vas je podprl predlog za postavitev dvojezičnega krajevnega napisa v kraju Sele. Iniciativa je poslala pisma vsem županom občin, katerih posamezni kraji imajo enak ali višji delež slovenskega prebivalstva kot Sele, pa kljub temu nimajo dvojezičnega napisa.
Zakonsko ureditev in potek zavzemanja za postavitev dvojezičnih napisov opiše Rudi Vouk iz iniciative Skup.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je po poročanju Dnevnika na policiji sprožila inšpekcijski postopek zaradi nejasnega širjenja policijskih pooblastil v primerih omejitev prehajanja meje s Hrvaško. Ob protikoronskih ukrepih je vlada lastnikom nepremičnin in plovil na Hrvaškem omogočila, da lahko z namenom urejanja stanja za 48 ur odidejo na Hrvaško, ne da bi jim bila ob vrnitvi odrejena štirinajstdnevna karantena. Ni pa znano, kako naj bi policija preverjala čas bivanja na Hrvaškem ter kako naj bi te podatke obdelovala in hranila. Po mnenju Mojce Prelesnik pristojnosti policije za poseganje v osebne podatke slovenskih državljanov in zakonske podlage za take posege niso ustrezno razjasnjene. Zakon o nalogah in pooblastilih policije ne predvideva posebnega vodenja evidence prehoda državne meje, tega ne predvideva niti interventna zakonodaja za boj proti virusu.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj