Roparski OFF

Roparski OFF

Aktualno-politična novica
6. 1. 2015 - 14.00
 / OFF

Bitstamp, tretja največja borza Bitcoinov, je utrpela hekerski napad. Nepridipravi so z vdorom v sistem s strežnikov prenseli okoli devetnajst tisoč virtualnih kovancev, kar preračunano znaša 4,3 milijona evrov. Z borze so že sporočili, da poslovanje zaradi napada ne bo ogroženo, saj je rezerv za pokritje izpada dovolj. Zaradi omenjene nevšečnosti je spletna stran za uporabnike nedostopna, ponovno naj bi se vzpostavila v naslednjih dneh.

Z današnjim dnem svoj mandat začenja novi ameriški kongres. Sedeže obeh domov so trdno zasedele republikanske riti, te namreč zasedajo v predstavniškem domu 248 mest, medtem ko se bodo demokratske zadnjice grele le na 188 sedežih. Podobna slika je v senatu, kjer bodo imeli republikanci 54 glasov nasproti 44 demokratskim, dva senatorja pa nastopata kot neodvisna. Vodja republikanske struje v senatu Mitch McConnell je že napovedal, da bo prvi zakonodajni ukrep sprejetje zakona za potrditev gradnje naftovoda Keystone, ki naj bi potekal od Kanade preko celotnega ozemlja Združenih držav Amerike do Mehiškega zaliva. Projektu ostro nasprotujejo okoljevarstveniki iz demokratskih vrst, nestrinjanje z njim javno izraža tudi ameriški predsednik Barack Obama. Napovedi so, da bo lahko pri spornem zakonu uveljavljal celo veto.

Potem, ko se pretekli teden poročali o spodletelem puču v Gambiji, se je zgodba lova na neuspele atentatorje preselila v Združene države Amerike. Potem, ko sta ameriška državljana gambijskega rodu Papa Faal in Cherno Nije iz Gambije priletela na ameriška tla, so ju tamkajšnje oblasti aretirale. Ameriški tožilci so nato pripravili obtožnico, ki osumljencema očita sodelovanje v napadu na gambijskega predsednika ali raje diktatorja Yahya Jammehea (izg. Jaja Džameja), ki na svojem tronu sedi že dvajseto leto. Obtožba ju bremeni zarotništva proti miru in je osnovana na Zakonu o nevtralnosti iz davnega leta 1794, ki državljanom Združenih držav Amerike prepoveduje sovražno delovanje proti državi, s katero same niso v vojni.

Poročila bojev v Siriji, natančneje iz obmejnega mesta Kobane pričajo o napredovanju kurdskih borcev. Ti naj bi ob pomoči iraških pešmerg v zadnji operaciji zavezli ključne četrti mesta, ki je po septembrski ofenzivi skoraj v celoti padlo pod nadzor Islamske države. Če gre verjeti angleškim observatorjem, kurdski borci sedaj obvladujejo že osemdeset odstotkov mesta, v naslednjih dneh pa naj bi bil Kobane končno spet pod kurdsko oblastjo.

Sinoči so v Dresdnu ponovno potekale demonstracije proti islamizaciji Evrope. Gibanje Pegida, kot se je množica poimenovala, je na dresdenske ulice včeraj pripeljala okoli osemnajst tisoč ljudi. O včerajšnjih rasističnih protestih in protiprotestih v Dresdnu, Steffen Schimdt iz skupine Dresden za vse.

Izjava v posnetku.

Množičnost protestov je privabila neonacistične skupine iz vse Nemčije, ki spontani rasizem sistematično potencirajo. V zadnjih demonstracijah Pegide je prišlo do spopadov nacijev s policijo, vse več je tudi poročanj o nasilju nad migranti.

Izjava v posnetku.

Islandski premier  Sigmundur David Gunnlaugsson je v radijskem intervjuju potrdil umik zahteve za približevanje Islandije Evropski uniji. Premier je napovedal, da bodo približevalnemu  procesu naredili konec v prvih mesecih tega leta, obenem pa naj bi se sprostile  omejitve za kapital, ki jih je država uveljavila po finančni krizi leta 2008. Islandija je zaprosila za članstvo v Evropski uniji poleti 2009, vendar so bila pogajanja ob prihodu nove vlade v letu 2013 zamrznjena. Sedanja vlada naj bi po napovedih vrnila približevalna pogajanja zopet na začetek.

Srbska vlada naj bi do srede januarja objavila seznam državnih podjetij za prodajo, ta bo obsegal 250 imen. Med večjimi podjetij, ki jih srbske oblasti nameravajo privatizirati, so se v skladu s predhodnimi napovedmi in pričakovanji znašli  tudi Telekom Srbija in farmacevtsko podjetje Galenik, prav tako pa namerava srbska vlada iskati strateškega partnerja pri upravljanju letališča Nikole Tesle. Največ si oblasti obetajo od prodaje Telekoma, del prihodkov od te prodaje pa bi Srbija vložila v skupen fond s Kitajsko, namenjen gradnji hitre železnice v smeri Beograd-Budimpešta.

Ustavno sodišče je odločilo, da različno financiranje javnih in zasebnih osnovnih šol ni v skladu s slovensko ustavo. Trenutno veljavna določba zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, namreč določa zasebnim šolam petinosemdeset odstotkov sredstev, ki jih imajo na voljo javni zavodi za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa. Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo staršev otrok, ki za obiskovanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačujejo šolnino, ter na pobudo Zavoda sv. Stanislava, ki je ustanovitelj omenjene osnovne šole. Ustavno sodišče je pritožbi ugodilo z utemeljitvijo, da zakon  zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. Zaradi odločitve ustavnega sodišča ima državni zbor eno leto, da protiustavnosti odpravi.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.