Sindikalni OFF
Poljsko ustavno sodišče je splav zaradi okvar fetusa spoznalo za neustaven. Tako je prepovedalo najpogosteje uporabljeno pravno podlago za splav v državi. Legalen splav bo na Poljskem tako mogoč samo zaradi posilstva, incesta ali ogroženosti življenja matere, vsi trije razlogi pa so navedeni pri zgolj 2 odstotkih splavov. V lanskem letu so na Poljskem zakonito opravili le okrog 1000 splavov – večina žensk se namreč zaradi restriktivne zakonodaje odloča za splav v tujini. Večino ustavnih sodnikov je imenovala vladajoča konservativna stranka Zakon in pravičnost. Po objavi sodbe se je nekaj sto protestnikov zbralo pred hišo Jaroslava Kaczynskega, voditelja vladajoče stranke. Ko so protestniki začeli proti varšavski policiji metati kamenje in skušali prebiti linijo, ki je varovala hišo, je policija uporabila solzivec in silo. Manjši protesti so potekali še v treh poljskih mestih.
Banka Goldman Sachs bo ameriškim, britanskim in hongkonškim oblastem plačala skoraj 2,5 milijarde evrov zaradi škandala podkupovanja malezijskih uradnikov. Krivdo podkupovanja v primeru pranja denarja malezijskega suverenega državnega sklada 1MDB so priznali zgolj v malezijski enoti ameriške banke, banka Goldman Sachs pa se je z ameriškim pravosodnim ministrstvom pogodila. Po dogovoru se lahko Goldman Sachs naslednja tri leta izogne kazenskemu pregonu, dokler sodeluje v preiskavah nepravilnosti. Dogovor predstavlja za Goldman Sachs začasno zmago, saj bi banka v primeru kriminalne obsodbe izgubila pomembne stranke, na primer ameriške pokojninske sklade, ki ne smejo sodelovati s finančnimi podjetji s kriminalno preteklostjo. Vrednost delnice podjetja se je včeraj povzpela za 1,2 odstotka. Banka Goldman Sachs bo od več sedanjih in nekdanjih uslužbencev zahtevala povračilo bonusov v skupni višini okrog 150 milijonov evrov.
Banka Goldman Sachs je skladu 1MDB v letih 2012 in 2013 omogočila zbrati 5,5 milijarde evrov, v zameno pa je prejela kar pol milijarde evrov kompenzacije, ki se ji bo morala po dogovoru odpovedati. Več milijard iz sklada je izginilo v Maleziji – porabil naj bi ga poslovnež Jho Low, prijatelj sina takratnega malezijskega premierja in predsednika nadzornega sveta 1MDB Najiba Razaka. Ta je bil poleti obsojen na 12-letno zaporno kazen zaradi zlorabe pooblastil. Z malezijskimi oblastmi se je banka Goldman Sachs pogodila že julija, plačala pa jim bo več kot 3 milijarde evrov.
Vojaški predstavniki vojskujočih se strani v Libiji so v Ženevi sklenili dogovor o trajni prekinitvi ognja. Po dogovoru med mednarodno priznano vlado s sedežem v Tripoliju in zastopniki generala Kalife Haftarja, ki nadzoruje vzhodno Libijo, morajo vsi tuji plačanci zapustiti Libijo v treh mesecih. Druge podrobnosti krhkega dogovora, katerega »trajnost« je močno vprašljiva, za zdaj niso znane. Po oceni Združenih narodov, ki so vodili pogajanja, gre za »zgodovinski dogovor« v več kot šest let trajajoči libijski vojni.
Pregled mednarodnih novic končujemo v Beogradu, kjer je odprtje festivala »Mirdita, dobar dan« spremljal protest desničarskih skupin. Festival aktualne kosovske kulturne scene poteka v Beogradu od leta 2014, odprtje pa že tradicionalno spremljajo protesti srbskih nacionalističnih skupin. Močne policijske sile so blokirale vse dostope do Centra za kulturno dekontaminacijo, kjer je potekala otvoritev festivala, ki jo je poskušala preprečiti skupina približno dvestotih izgrednikov, med katerimi so bili tudi nekateri desničarski politiki, na primer vodja stranke Srbska desnica Miša Vacić.
Sindikat vojakov Slovenije je vložil tožbo proti državnemu zboru. Kot trdijo na sindikatu, državni zbor ni odpravil neustavnosti enotnega plačnega sistema javnega sektorja, kar bi moral storiti po sodbi ustavnega sodišča iz leta 2012. V tožbi zahteva sindikat odpravo desetega in dvanajstega aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor. Sindikat javnega sektorja se je z vlado decembra 2018 dogovoril o dvigu plač večini javnih uslužbencev, reprezentativni predstavniki vojakov pa dogovora niso podpisali. Razloži predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak.
Fronta sindikalnega boja je še zmeraj odprta tudi na področju trgovinskih delavcev. Sindikat delavcev trgovine Slovenije trdi, da nekateri trgovci, predvsem Mercator, skušajo izigrati nedavno spremenjeni Zakon o trgovini, v skladu s katerim pripada trgovinskim delavcem nedelja kot dela prost dan. Trgovci pa na podlagi določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki ureja neenakomerno razporeditev delovnega časa, zaposlenim po novem določajo delo ob nedeljah, ko naj bi skrbeli za pripravo naročil ali dostavo za namene spletne prodaje. Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič:
Pravico je doseglo vsaj šest nekdanjih delavcev v Luki Koper, ki so delali prek izvajalcev pristaniških storitev, krajše IPS. Delovno sodišče v Kopru je v njihovih tožbah proti Luki Koper spoznalo, da so bili dejansko v delovnem razmerju z Luko. Omenjeni delavci so po preoblikovanju sistema IPS, ki ga je izvedla uprava pod vodstvom Dimitrija Zadela, ostali brez zaposlitve. Po sodbah, ki sicer niso pravnomočne, bo morala Luka delavcem priznati vse pravice iz delovno razmerja in jim povrniti razliko med plačo, ki bi jo prejemali kot zaposleni v Luki, in tisto, ki so jo prejemali kot uslužbenci IPS. Prav tako je sodišče ugodilo tožnikom v zahtevi, da se jim omogoči nadaljevanje dela v Luki Koper pod enakimi pogoji kot drugim delavcem. Več odvetnik Marko Blatnik iz Pisarne delavske pravne zaščite Sonce, ki je zastopal tožnike.
Slovenski državni holding je zamenjal polovico nadzornega sveta v Holdingu slovenskih elektrarn. V nadzornem svetu največjega slovenskega elektroenergetskega podjetja, ki je v 100-odstotni državni lasti, so na položajih ostali trije predstavniki zaposlenih, od predstavnikov države pa zgolj Vesna Cukrov. Gre za eno prvih potez novega vodstva Slovenskega državnega holdinga. Pred manj kot mesecem dni je namreč država za njegovega novega direktorja imenovala Janeza Žlaka.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj