So vstaje passe?

V čadskem glavnem mestu N'Djamenna se zaradi krize v Srednjeafriški republiki začenja zasedanje Ekonomske skupnosti Srednjeafriških držav. Uradni program zasedanja sicer ni znan, je pa generalni sekretar skupnosti Ahmad Analli potrdil, da bo na zasedanju govora o različnih možnosti nadaljevanja dela oziroma nedela tranzicijske vlade Srednjeafriške republike predsednika Michela Djotodia. Viri poročajo o treh možnih scenarijih. Iz Srednjeafriške republike in francoskih diplomatskih krogov prihajajo omembe o možnosti najave odstopa predsednika države. Druga možnost je, da krmilo vlade do volitev, ki naj bi se zgodile konec letošnjega leta, prevzameta predsednik Nacionalnega Tranzicijskega Sveta oziroma premier Nicolas Tiangaye. Kot tretjo možnost se omenja ustanovitev nove tranzicijske vlade, kar je sicer najmanj verjeten scenarij.

Nasilje kljub prisotnosti vojakov Afriške Unije in Francije v Srednjeafriški republiki ne pojenja. Združeni Narodi poročajo, da je svoje domove morala zapustiti več kot polovica prebivalcev glavnega mesta Bangui, humanitarno pomoč pa potrebuje vsaj še 2,2 milijona ljudi.

Avstralski premier Tony Abbott se je znašel pod hudim valom kritik, ker je vprašanja o tem, kako se avstralske pomorske sile soočajo s prihodom novih beguncev in prosilcev za azil dobesedno pometel pod preprogo. Premier in uradniki v Liberalno Nacionalni Koaliciji, ki so na oblast prišli po volitvah septembra 2013, zavračajo kakršnokoli komentiranje poročil o slabem ravnanju pomorskih sil s prosilci za azil. Po prepričanju premiera je politika molčanja potrebna zavoljo boljše operativnosti. Liberalno Nacionalna Koalicija je takoj po tem, ko je prišla na oblast, začela z operacijo Sovereign Borders, ki vsa pooblastila za soočanje z ljudmi, ki preko Indonezije skušajo priti v Avstralijo, daje vojski.

Malezijska vlada je za ilegalno razglasila Koalicijo malezijskih nevladnih organizacij Comango. Generalni Sekretar Ministrstva za Notranje zadeve, Mohamad Khalid Shariff, je v izjavi povedal, da nevladne organizacije v koaliciji predstavljajo: "boj za pravice, ki niso v skladu z islamom …". Poznavalci razmer v regiji poročajo, da je koalicija bila za ilegalno razglašena zaradi poročila o kršenju človekovih pravic v državi, ki ga je lansko leto predala Združenim Narodom. Koalicija malezijskih nevladnih organizacij se v tej večinsko muslimanski državi sicer bori za pravice marginalnih skupin, ki vključujejo ženske, otroke, kristjane, imigrantske delavce.

Alibaba Group, kitajska skupina spletnih trgovcev, se je odločila za prepoved trgovanja z bitcoini. Uporabnikom ne bo onemogočeno samo nakupovanje in prodaja bitcoinov, ampak tudi rudarjenje spletne valute. Fatva nad valuto naj bi po prepričanju skupine zaščitila interese njenih članov in promovirala zdrav razvoj podjetja. Poteza je v soglasju s širšo vladno ofenzivo na kripto-valuto, ki na Kitajskem hitro pridobiva na veljavi. Prejšnji mesec je Centralna banka tretjim osebam prepovedala prodajo bitcoinov, finančnim institucijam pa ukazala, da do konca kitajskega starega leta prenehajo trgovati z omenjeno valuto.

V Bangladešu je zaprisegla prva skupina novih - starih poslancev iz vladajoče Lige Awami, ki je na volitvah 5. januarja dobila 232 od 300 sedežev v parlamentu. Zaradi volitev oziroma njihovega bojkota iz strani opozicijskih strank je v državi izbruhnil največji val obvolilnega nasilja od neodvisnosti Bangladeša pred 43 leti. Umrlo je najmanj 26 ljudi, na stotine pa jih je bilo aretiranih.

Po prvojanuarski ukinitvi omejitve za prosto gibanje romunskih in bolgarskih delavcev v Evropski uniji, je vprašanje migrantov znova postalo predmet političnih preigravanj v Nemčiji. Vlada Angele Merkel se je tako zaradi strahu pred sporom v veliki koaliciji odločila poiskati nove načine, s katerimi bi menda preprečili zlorabe socialne pomoči s strani migrantov. Še posebej goreči so v omenjeni nameri bavarski konservativci, ki so že pohiteli z razdeljevanjem letakov, na katerih piše: »Če goljufaš, greš ven!«.

Koalicijska bavarska Krščansko–socialna unija, avtorica letakov, zato predlaga, da se socialna pomoč imigrantom ne izplačuje prve tri mesece, morebitne kršitelje pa se kaznuje z izgonom in prepovedjo vrnitve v Nemčijo. Vladna delovna skupina bo zato do junija pripravila ustrezne ukrepe, ki naj bi preprečili zlorabo socialnih transferjev. Izgovor za namero je vlada našla tudi v pismih, ki naj bi jih prejela od županov 16-ih velikih mest, kot so Köln in Hannover. V njih so zahtevali pomoč zaradi priliva revnih imigrantov iz jugovzhodne Evrope.

Na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu je Marko Jevšnik zaradi pogojev zaprtja v ljubljanskem zaporu dobil tožbo proti Sloveniji. V primeru sta bila kršena 3. in 13. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepovedujeta nečloveško in ponižujoče ravnanje ter določanje učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi oblastmi v zvezi s pogoji zaprtja. V tožbi so bili izpostavljeni prenatrpanost zapora, slabi sanitarni pogoji, omejevanje časa zunaj celice, izpostavljenost nasilju s strani drugih zapornikov ter slaba zdravstvena oskrba. Gre za drugo sodbo, vezano na stanje v ljubljanskem zaporu. Leta 2011 je tožbo proti Sloveniji zaradi podobnih razlogov dobilo 5 zapornikov, ki so v ljubljanskem zaporu bivali leta 2009.

Portal Slo-tech poroča, da je policija v lanskem letu večkrat brez sodne odredbe od upravljalcev spletnih portalov zahtevala podatke o bralcih le -teh. Posredovanje tovrstnih podatkov sicer določa 8. člen zakona o elektronskem poslovanju na trgu, po katerem je določeno, da morajo ponudniki storitev pristojnim organom na njihovo zahtevo v roku treh dni na podlagi odredbe sodišča sporočiti podatke, s katerimi se nato identificira prejemnike njihovih storitev. O takšnem delovanju policije smo se pogovarjali z namestnikom informacijske pooblaščenke, Andrejem Tomšičem:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Izšla je posebna številka Časopisa za kritiko znanosti, ki preizprašuje različne realnosti vstajniškega fenomena. Jutri bo v Mariboru poleg predstavitve edicije potekala tudi solidarnostna prireditev za kriminalizirane vstajnike. O vsem boste lahko več izvedeli v jutrišnjem OFF poročilu. Sourednika vstajniške edicije ČKZ-ja, Andreja Kurnika, smo povprašali za mnenje o čedalje pogostejših izjavah izpostavljenih likov, ki trdijo, da je koncept vstajništva in sama beseda vstaja preživet.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

OFF sta pripravila vajenka Anuša in Tadej.