SpOFF o citrusih

Aktualno-politična novica
8. 8. 2022 - 15.00
 / OFF

V Turčiji protesti proti Erdoganu, hkrati pa Turčija blokira vstop Švedske in Finske v NATO
 / 23. 5. 2022

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je po srečanju z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom dejal, da bo Turčija del uvoza plina iz Rusije po novem plačevala v rubljih. Na pogovoru sta predsednika tudi obljubila okrepitev sodelovanja med bankami. Erdogan je oznanil »zelo resen napredek« na področju uveljavljanja ruskega sistema kartičnega plačevanja, imenovanega MIR, v Turčiji. Pet turških bank naj bi rusko alternativo belgijskemu sistemu za medbančno poslovanje Swift že začelo uporabljati. Ruski turisti naj bi v prihodnje tako v Turčiji lahko plačevali s svojimi MIR bančnimi karticami, medtem ko zaradi sankcij ne morejo uporabljati Vise in Mastercarda. 

Ameriški senat je sprejel Zakon o zmanjšanju inflacije, vreden 430 milijard dolarjev.  Zakon se osredotoča na cene zdravil za starejše, na strožji nadzor nad korporacijami in njihovim plačevanjem davkov ter na globalno segrevanje. Cene zdravil naj bi zakon znižal tako, da se bo veja zdravstvenega ministrstva, ki skrbi za Medicare, program zdravstvene nege za starejše, s farmacevtskimi podjetji lahko pogajala o ceni zdravil. Prihranjeni denar iz pogajanj bi država vložila v subvencioniranje zdravil za starejše. 375 milijard evrov bo vlada po sprejetem zakonu namenila obnovljivim virom energije in za subvencioniranje nakupa električnih avtomobilov. Ne gre za državne investicije, ampak za davčne olajšave podjetjem in posameznikom, ki vlagajo v jedrsko, sončno in vetrno energijo. Zakon naj bi bil največji ukrep ameriške politike pri zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida. Biden, ki je pred izvolitvijo trdil, da ne bo dovolil nikakršnega novega črpanja nafte ob obalah, je to sedaj dovolil. Pred enim mesecem je odobril nova dovoljenja za črpanje nafte in plina ob obali Mehiškega zaliva in aljaški obali za naslednjih 5 let. Je pa prepovedal črpanje nafte in plina ob ostalih ameriških obalah. Okoljske organizacije so, poleg kršenja predvolilne obljube, opozorile tudi, da takšno črpanje Ameriko oddaljuje od cilja zmanjšanja ogljikovih emisij za petdeset odstotkov do leta 2030. 

Denar za ukrepe naj bi zakon sicer zagotovil z večjim financiranjem finančno podhranjene davčne uprave in posledično učinkovitejšim pobiranjem davkov. Po novem so z enim odstotkom obdavčeni tudi odkupi lastnih delnic, ki jih izvajajo podjetja, da bi povišala svojo vrednost na borzi. Zakon mora potrditi še predstavniški dom, kjer imajo demokrati večino. Biden je že napovedal, da ga bo radostno podpisal.

Čadska vojaška vlada je na katarsko sponzoriranih pogajanjih s 43 skupinami oborožene opozicije sklenila sporazum o začetku mirovnih pogajanj. Sporazum zagotavlja prekinitev bojev med vlado in uporniki ter varnost uporniških voditeljev. Cilj pogovorov je izvedba predsedniških volitev. Uporniške skupine se borijo proti vladi generala Mahamata Idrissa Debya Itnoja , ki je aprila 2021 izvedel državni udar, potem ko je njegov oče, dolgoletni predsednik Itno, umrl v bojih z uporniki skupine FACT. Predsednik, ki ga je nemudoma podprla nekdanja gospodarica Francija, je obljubil, da bodo volitve oktobra 2022. Po volitvah je razpustil parlament in vlado ter suspendiral ustavo. Med podpisnicami novega sporazuma z njegovo vlado ni glavne uporniške skupine FACT, saj ne verjamejo, da bi bili uporniki na teh pogajanjih obravnavani enakopravno z vlado. FACT zahteva oblikovanje nove komisije za vodenje pogajanj, izpustitev upornikov iz zaporov in obljubo, da general Itno ne bo kandidiral na volitvah.

Londonski Horniman muzej bo Nigeriji vrnil beninske bronaste plošče in ceremonialne predmete. Muzej namreč priznava, da jih je leta 1897 britanska vojska ukradla iz tedanjega kraljestva Benin. Nigerijska državna komisija za muzeje in spomenike je vlogo za vrnitev 72 artefaktov vložila letos. Kolekcija Horniman muzeja je le majhen delček izmed 900 beninskih bronastih predmetov, ki jih je britanska vojska odnesla po napadu na mesto Benin, ki leži na ozemlju današnje Nigerije. Beninsko dediščino počasi vračajo tudi nemški in škotski muzeji. 

Južnoafriška republika je na Svetovno trgovinsko organizacijo vložila pritožbo proti Evropski uniji zaradi novih pravil vzdrževanja sadja na poti do Evrope. Evropska pravila naj bi zaustavila potencialno širjenje insekta iz podsaharske Afrike, ki se hrani s pomarančami in grenivkami. V Združenju pridelovalcev agrumov Južne Afrike trdijo, da so njihove obstoječe metode boljše od sedaj zahtevanih evropskih pravil, ki da niso v skladu z znanostjo. Južnoafriška republika nova pravila Evropske komisije krivi za gnitje pomaranč v evropskih pristaniščih. Nova pravila so tam namreč zaustavila sadje v vrednosti 36 milijonov evrov, ki zaradi novih pravil nima ustreznih dokumentov. V pritožbi Južna Afrika, drugi največji svetovni izvoznik agrumov, tudi opozarja, da pravila ogrožajo prehransko preskrbljenost in pridelavo citrusov, ki so jo ogrozile že visoke cene gnojil in prevoza. Evropska unija in Južna Afrika imata sedaj, na vrhuncu sezone izvoza citrusov, 2 meseca časa, da razrešita spor. Po poteku tega roka bo o pritožbi odločala komisija strokovnjakov Svetovne trgovinske organizacije. 

O dolgoletnem in nemajhnem pregoni muslimanske manjšine Rohingya
 / 1. 9. 2017

Kitajska je sprejela prošnjo Bangladeša o pomoči pri preselitvi rohinških beguncev iz Bangladeša v Mjanmar. Kitajska bo, tako bangladeški zunanji minister Abdul Momen, poskrbela za nekaj hrane za begunce v Mjanmaru. Tam, v regiji Rakhine, je Kitajska tudi zgradila tri tisoč domov za rohinške begunce. Teh sicer v Bangladešu živi več kot milijon. Kitajska je sporazum o pomoči pri selitvi beguncev sklenila z Mjanmarjem že leta 2017 in dvakrat leta 2019. A takratni poskusi selitev beguncev niso uspeli, saj se begunci zaradi strahu pred nasiljem v Mjanmaru tja niso želeli vrniti. Ni jasno, zakaj naj ne bi begunci tokratnega poskusa selitve prav tako zavrnili, glede na varnostne razmere v Mjanmaru po državnem udaru. Vojaška hunta, ki je oblast prevzela lani, namreč Rohinge preganja, podobno kot prejšnja predsednica Aung San Su Či.

Guerguerat
O vojni med Fronto Polisario in Marokom za Zahodno Saharo
 / 31. 12. 2020

Danes ob 18:00 bosta v Hiši sanjajočih knjig gostovala švedska aktivista Sanna in Benjamin. V Ljubljani sta se ustavila na poti od Švedske do Zahodne Sahare, po kateri kolesarita, da bi ozaveščala o ljudeh okupirane Zahodne Sahare. Govorili smo s Sanno Ghotbi.

Sanna Ghotbi

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness