SpyOFF

Na dan predsedniških volitev v Kongu je zaradi covida-19 na poti v Francijo umrl glavni opozicijski kandidat Guy-Brice Parfait Kolélas. Dogajanje v zadnjih dneh nekoliko natančneje predstavi Aaron Ross, Reutersov dopisnik za zahodno in centralno Afriko.

Izjava

Proti aktualnemu predsedniku Denisu Sassou Nguessu, ki je z izjemo petih let na položaju vse od leta 1979, je kandidiralo šest kandidatov. Kolélas, vodilni med njimi, je bil izrazito kritičen do predsednika in mu očital, da je Kongo postal policijska država. Kljub temu vidnejše vizije na opozicijski strani ni bilo, največja opozicijska stranka Panafriška unija za socialno demokracijo je volitve celo bojkotirala, češ da bo glasovanje razdvojilo državo. O predsedniku Nguessu in alternativah Ross. 

Izjava

Volilni zakon v Kongu ne določa, da se volitve v primeru smrti kandidata razveljavijo, ustava pa zapoveduje, da se v takšnih okoliščinah podaljšajo. Rezultati volitev še nekaj dni ne bodo znani, je pa, kot že poudarjeno, ponovno pričakovana zmaga zdajšnjega predsednika. 

Turčija je izstopila iz istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami, ki od držav podpisnic zahteva, da vzpostavijo pravno podlago za enakopravnost med spoloma, da zaščitijo ženske pred nasiljem, žrtvam omogočajo zaščito in sodijo napadalcem. V Turčiji je parlament konvencijo sicer ratificiral, vendar je od leta 2011 naj ne bi nikdar zares uveljavili. Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je odločitev o izstopu sprejel ravno v času, ko narašča število femicidov. Lani je bilo umorjenih tristo žensk, kar najverjetneje niti ni točen podatek, saj pristojni veliko umorov razglasijo za samomore. Oblasti v Turčiji so prepričane, da lahko z domačimi predpisi zadostno in učinkovito preprečujejo nasilje nad ženskami. Konservativnemu političnemu polu se zdi konvencija problematična predvsem zato, ker naj bi s prepovedjo  diskriminacije na podlagi sekusalne orientacije spodbujala homoseksualnost in tako spodbijala tradicionalne družinske aranžmaje. Odločitev je po vsej državi sprožila proteste, na katerih zahtevajo, da predsednik prekliče izstop.  

Ostajamo v Turčiji in pri še eni nenavadni odločitvi predsednika Erdoğana. Med vikendom je razrešil guvernerja centralne banke Nacija Ağbala in s tem povzročil, da je vrednost turški liri v primerjavi z evrom padla za petnajst odstotkov. Poteza je bila nepričakovana, ker je Ağbal veljal za izredno pomembnega akterja pri poskusu stabilizacije inflacije turške lire in je bil na položaj imenovan novembra lani. Da bi dosegla umiritev inflacije in s tem zniževanje valutnega tečaja lire, je centralna banka močno dvignila obrestne mere, kar je povzročilo ustavljanje gospodarstva. Padanje vrednosti lire prizadeva predvsem turška podjetja, ki imajo dolgove v ameriških dolarjih in evrih. Erdoğan je za novega guvernerja imenoval Şahapa Kavcıoğluja, bivšega bankirja in zakonodajalca Erdoğanove vladajoče stranke. 

 Z današnjim dnem se v Franciji začenja sojenje proti francoski podružnici Ikee in več fizičnim osebam, med katerimi so tudi nekdanji zaposleni na izvršnih položajih. Tožilstvo družbi očita vohunjenje tako za zaposlenimi kot za kandidati za zaposlitev, pri čemer naj bi bili vpleteni tudi zasebni detektivi in policisti, ki so korporaciji predajali zaupne informacije. Sodišče preiskuje Ikeino delovanje med letoma 2009 in 2012, čeprav tožilci menijo, da so se vohunske prakse začele skoraj desetletje prej. Obtožba vključuje nelegalno zbiranje in prejemanje osebnih podatkov, ter kršitev tako imenovane profesionalne zaupnosti, čemur lahko sledi zaporna kazen do deset let. Vodstvo službe je prejemalo informacije o zasebnem življenju zaposlenih, med drugim tudi informacije glede kriminalnih datotek. Do sedaj je podružnica v Franciji odpustila štiri vodilne, vendar lahko pričakuje globo v višini 3.75 milijona evrov. Podjetje Ikea je sicer zaradi “davčne optimizacije” uradno v lasti neprofitne humanitarne organizacije INGKA Foundation.

Po tem ko je bil nekdanji ameriški predsednik Donald Trump nepreklicno suspendiran z vseh glavnih socialnih omrežjih, kot so Twitter, Facebook in Instagram, je napovedal, da se v javnost vrača s svojo platformo. V roku dveh do treh mesecev namerava predstaviti svoje družbeno omrežje, ki naj bi privabilo na milijone novih uporabnikov. Samozavest Trumpove ekipe je visoka, ker ima še zmeraj stalno podporo med nekdanjimi volivci, tudi njegove redke izjave za javnost dobivajo dobre odzive - bilo je rečeno, da so bolj predsedniške od njegovih zapisov na Twitterju in da si zaslužijo vidnejši prostor v družbi. Vodilne platforme so bivšega predsednika utišale, po tem ko je v začetku januarja zaradi domnevne volilne prevare spodbujal napade na Kapitol, zaradi katerih je umrlo pet ljudi.  

Slovaški premier Igor Matovič je ponudil svoj odstop z namenom razrešitve vladnega konflikta. Do večjih nesoglasij v koaliciji štirih strank in zahtev za odstop je prišlo po tem, ko je Matovič brez razprave napovedal, da bo Slovaška kupila dva milijona odmerkov ruskega cepiva Sputnik V  proti covidu-19. Cepiva Evropska agencija za zdravila še ni odobrila, tako da je imel Matovič namen uporabiti izreden proces odobritve. Premier je po tem pripravljen odstopiti, vendar pod določenimi pogoji. Sam želi ostati del vlade, od treh članov koalicijskih strank pa zahteva, da predajo svoja ministrska mesta. 

Aleksandra Pivec je bila po neuspešnem vodenju stranke DeSUS na digitalnem ustanovnem kongresu imenovana kot predsednica nove stranke Naša dežela, ki ima zaenkrat nekaj več kot 200 članov. Nova stranka z razmeroma starimi obrazi je ubrala obrabljeno populistično držo, češ da se umika ideologijam in se obrača nazaj k ljudem. Odprti za sodelovanje s komerkoli seveda promovirajo dialog, strpnost in poslušanje. Slovenski prostor je tako dobil še eno v nepregledni množici sredinskih strank, ki spoštujejo različna mnenja in iščejo skupne rešitve - njihova glavna vizija je reševanje demografskega problema. Znana imena med člani Naše dežele so: Anita Manfreda, nekdanja podpredsednica DeSUS, nekdanji uradni govorec stranke upokojencev Janez Ujčič, mariborski občinski svetnik Miha Recek in direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec.