Transparentni OFF

Francoski učitelji in zaposleni v javnem prometu v znak protesta proti predlagani pokojninski reformi stavkajo. Gre za najštevilčnejšo stavko v času mandata predsednika Emmanuela Macrona. Stavke zaradi nasprotovanja pokojninski reformi oziroma uvajanju univerzalnega pokojninskega sistema, ki bi vzel bonitete zaposlenim v državnih prevoznih in nekaterih drugih podjetjih potekajo že več mesecev. Zaradi stavke je odpovedanih devetdeset odstotkov hitrih vlakov, deloma je zaprta tudi podzemna železnica v Parizu. Stavkali bodo tudi nekateri kontrolorji letov, zaradi česar sta francoski letalski prevoznik Air France kot tudi britanski nizkocenovni prevoznik Easyjet odpovedala mnoge lete. Trajanje stavke ni vnaprej določeno, zaradi česar so se mnogi spomnili na november in december 1995, ko je zaradi nestrinjanja med vlado in sindikati bila Francija tri tedna paralizirana. Ministrstvo za izobraževanje ocenjuje, da bo stavkalo 55 odstotkov izobraževalnih delavcev, v Parizu tudi več, zaradi česar deluje samo trideset odstotkov šol. 

Macron se je medtem zamotil s francoskim predsednikom vedno ljubo temo, Afriko. Voditelje zahodnoafriških držav je pozval, naj jasno povedo, če potrebujejo in želijo francosko vojaško prisotnost. Pravi, da se Francija trenutno ne angažira iz kolonialnih, imperialističnih in ekonomskih razlogov. Najavil je, da bo Francija 16. decembra organizirala srečanje voditeljev Malija, Burkine Faso, Čada, Nigera in Mavritanije oziroma državami, ki na pobudo nekdanje kolonialne velesile sodelujejo v boju proti terorizmu v Sahelu. Macronove izjave o neintervencijski politiki sicer ne držijo povsem, nenazadnje je minuli teden v letalski nesreči umrlo 13 francoskih vojakov v Maliju. 

Sudan in ZDA sta začela postopek ustoličenja veleposlanikov. ZDA bodo tako imenovale veleposlanika v Kartumu, Sudan pa bo svojega poslal v Washington. Do obnavljanja diplomatskih odnosov je tako prišlo prvič po 23 letih. V izjavi za javnost je zunanji minister Mike Pompeo “pohvalil” “obsežne reforme” prehodne, civilno-vojaško vlade premierja Abdulaha Hamdoka. Hamdok je pohitel na sestanek z ameriškim finančnim ministrom Stevenom Mnuchinom, kar je prvi obisk kateregakoli sudanskega voditelja po letu 1985. Nova vlada je oblast prevzela po množičnih protestih, ki so z oblasti vrgli predsednika Omarja al Baširja, ki je vladal državi od državnega udara ‘89. Odnosi med al Baširjevo vlado - sicer zagovornika radikalnih struj v Islamu - in ZDA so bili ves čas zaostreni. Sudan je sicer še vedno na ameriškem seznamu “podpornic terorizma”, nove sudanske oblasti pa si želijo umik z omenjenega seznama. ZDA bodo o tem razmislile. 

Ministrstvo za kmetijstvo vlade ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaostruje kriterije za prejemanje pomoči v obliki bonov za hrano za tiste najrevnejše. V praksi bo to pomenilo odvzem bonov okoli 668 tisoč trenutnim prejemnikom pomoči. Takšno pomoč v ZDA prejema 36 milijonov ljudi in večinoma gre za družine, ki kljub eni, dvema ali trem službam ne morejo zaslužiti dovolj, da si pokrijejo življenjske stroške. Težava je najbolj akutna v dragih mestih, kakor je na primer New York. Bone za hrano odobravajo zvezne države, nato pa zvezni proračun prek ministrstva za kmetijstvo zvezni državi pomaga pri plačilu računov. Do sedaj so lahko odrasli med 18. in 49. letom v obdobju treh let prejemali bone za hrano le tri mesece, če so delali manj kot 20 ur na teden. Po novih pravilih bodo lahko to počele le države, v katerih je stopnja brezposelnosti višja od šestih odstotkov. Ob krčenju socialnih programov gre pripomniti tudi, da je Trumpova vlada bogatim namenila precejšnje davčne olajšave. 

V Kolumbiji potekajo množični protesti proti desničarski vladi in predsedniku Ivanu Duqueju, potem ko so v vodo padla pogajanja med predsednikom in nacionalnim stavkovnim odborom. Na ulice naj bi prišlo več deset tisoč ljudi, v mestih Medellin  in Cali je prišlo tudi do spopadov med policijo in protestniki. Protesti v Kolumbiji potekajo že dva tedna, ljudje protestirajo proti najavljenima reformama pokojninske in delovne zakonodaje ter vedno vidnejšemu nasilju do aktivistov za socialne pravice. 

Upravno sodišče je odredilo, da morata biti policija in Ministrstvo za notranje zadeve bolj transparentna pri dokumentih o ravnanju z migranti. Sodišče je na ta način delno sledilo odločitvi informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik in odločilo, da gre za dokumente prosto dostopnih informacij javnega značaja. Policija je v preteklih letih zagovarjala pozicijo, da gre pri tovrstnih dokumentih za občutljive podatke, ki razkrivajo delovanje policije, in da kot taki niso primerni za javnost. Obstaja upanje, da bi razkrite depeše dokončno dokazale trditve o sistematičnem zavračanju prosilcev za azil, na kar nakazujejo statistika sprejetih prošenj za mednarodno zaščito ter številna pričevanja migrantov. Z MNZ-ja so sporočili, da sodbo še preučujejo, ter bodo v kratkem odločili, če bodo vložili revizijo na vrhovno sodišče.

Nekaj minut nazaj se je začela novinarska konferenca za Noorullah Oriyakhelu  iz Afganistana, ki je pred tremi leti prišel v Novo mesto, kjer je zaživel družinsko življenje s partnerko in njenim sinom. Oktobra so ga ponovno odpeljali v Postojno v Center za tujce, kljub temu da je v postopku združevanja z družino na Upravni enoti, zaradi česar praviloma ne bi smel biti v deportacijskemu postopku. Več o tem v OFFsajdu ob 17.00.