TURŠKA POLICIJA, OFF!

Aktualno-politična novica
8. 1. 2021 - 15.00
 / OFF

Pakistan je odpravil vse vizumske omejitve za državljane Bangladeša. Gre za enega pomembnejših korakov k normalizaciji diplomatskih odnosov med dvema večinsko muslimanskima državama, katerih srčika spora sega v leto 1971, ko je takratni Vzhodni Pakistan v vojni porazil Pakistan in razglasil neodvisnost. Povojne napetosti so politični vrhunec dosegle leta 2009, ko je Bangladeš ustanovil sodišče za pregon vojnih zločincev, strasti pa se od tedaj zlagoma umirjajo, o čemer priča tudi omenjeni ukrep pakistanske vlade. Ta od bangladeških oblasti sedaj pričakuje enakovredno odločitev, torej odpravo omejitev pri izdajanju viz za pakistanske državljane.

Ameriška policija je sporočila, da je poškodbam, ki jih je prejel med protestom podpornikov predsednika Donalda Trumpa, podlegel tudi eden izmed policistov Kapitola. Do zdaj so mediji poročali o štirih smrtnih žrtvah, ena izmed njih je bila protestnica, ki so jo ustrelili policisti. Šlo je za množico Trumpovih privržencev, ki so po koncu shoda “Rešimo ZDA” s silo vstopili v zgradbo Kapitola. Medtem voditeljica demokratske večine v predstavniškem domu Nancy Pelosi zahteva sprožitev postopka v skladu s 25. amandmajem ustave, ki zaradi opravilne nesposobnosti predvideva odstavitev Trumpa z mesta predsednika. V tem primeru bi predsedniška pooblastila prevzel podpredsednik Mike Pence, a se ta scenarij glede na skorajšnjo zamenjavo oblasti ne zdi ravno verjeten.

Ameriško letalsko podjetje Boeing se je z ameriškim pravosodnim ministrstvom pogodilo za plačilo kazni v vrednosti več kot dve milijardi evrov. To je moralo poleg odškodnin svojcem 346 žrtev plačati zaradi pomanjkljive varnosti potniških letal 737 max, ki je botrovala dvema nesrečama v Indoneziji in Etiopiji leta 2019. Po slednji so po vsem svetu prizemljili letala omenjenega tipa, po dvajsetih mesecih pa je flota boeingov 737 z začetkom tega leta ponovno v zraku.

Študentski protesti na istanbulski univerzi Bogazici, ki potekajo zaradi Erdoganove odločitve, da bi na čelo univerze imenovali Meliha Buluja, se kljub mnogim aretacijam nadaljujejo. Protestniki so prepričani, da gre za še en primer Erdoganovega vmešavanja v izobraževalni sektor. Veliko zgražanja je povzročilo tudi včerajšnje sprejetje zakona, ki policiji omogoča, da zoper protestnike in teroristične napadalce uporabi vojaško opremo in težko strelno orožje. V

O novem manifestu stranke AKP in odnosih Turčije z Evropsko unijo
 / 7. 5. 2018
Turčiji sicer že nekaj časa traja velika gospodarska kriza, podpora vladi pa se iz dneva v dan znižuje.

Južnokorejsko sodišče je vložilo prvo civilno tožbo proti Japonski zaradi vojnih zločinov. Tokrat Južna Koreja od Japonske zahteva plačilo odškodnine dvanajstim ženskam, ki so bile v času japonske kolonizacije Korejskega polotoka prisiljene v nudenje spolnih uslug. Osrednje kazensko sodišče v Seulu je včeraj odločilo, da je Japonska preživelim “ženskam udobja” dolžna plačati odškodnino v višini 900 tisoč evrov. Odškodnino je japonsko sodišče prisodilo kljub pogodbi, h kateri sta se državi zavezali leta 1965 in ki naj bi razrešila vprašanje odškodnin za ta dejanja, storjena v kolonialnem času med letoma 1910 in 1945. Japonski premier Katsunobu Kato je sodbo označil kot nesprejemljivo.

Indonezijske oblasti so iz zapora izpustile islamskega klerika Abuja Bakarja Baširja, ki je povezan s terorističnimi napadi na Baliju leta 2002. Bašir je bil pred aretacijo vodja džihadistične milice Džamaje Islamije, sicer zaveznice Al Kaide. Zaprt je bil zaradi financiranja vojaškega urjenja džihadistov v indonezijski provinci Aceh, sodelovanje v seriji smrtonosnih napadov na Baliju, ki so zahtevali 202 žrtvi, pa še vedno zanika. Po dobrih devetih letih prestajanja predvidene 15-letne zaporne kazni so ga oblasti predčasno izpustile, čeprav naj bi imel v tej največji muslimanski državi na svetu še vedno precejšen vpliv in veliko privržencev.

Alžirski parlament bo obravnaval predlog zakona o kriminalizaciji vsakršnih teženj po normalizaciji odnosov z

Dogovor o normalizaciji odnosov med Izraelom, Bahrajnom in Združenimi arabskimi emirati
 / 19. 9. 2020
Izraelom. Predlog zakona, ki ga je v parlament vložil član opozicijskega islamskega Gibanja za družbo miru Joucef Adjissa s podporo 50 zakonodajalcev v 462-članskem spodnjem domu parlamenta, predvideva zaporno kazen od treh do desetih let za vse, ki bodo poskušali potovati med državama ali želeli z Izraelom vzpostaviti diplomatske ali poslovne odnose. Predlog za uveljavitev potrebuje dvotretjinsko večino, ki jo bo opozicija težko pridobila. Če bo predlog sprejet, Alžirija ne bo sledila Maroku, ki je decembra lani ob posredovanju Trumpove administracije kot četrta arabska država normaliziral odnose z Izraelom. Pred Marokom so to kljub jasnemu stališču Arabske lige o bojkotu Izraela storili Združeni arabski emirati, Bahrajn in Sudan. 

Vlada je predstavila dopolnjeno strategijo sproščanja ukrepov, namenjenih zajezitvi epidemije novega

Kaj pa če virus sam polovimo?
 / 27. 10. 2020
koronavirusa. Ukrepe bodo po novem rahljali v vsaki statistični regiji posebej, in sicer glede na stanje epidemiološke slike, za kar pa bo moral biti na nacionalni ravni najprej izpolnjen naslednji kriterij: v zadnjih sedmih dneh bo moralo število okuženih z novim koronavirusom pasti pod 1350, število hospitaliziranih pa pod 1200. O sproščanju ukrepov bo vlada odločala vsak teden posebej, prvič prihodnjo sredo.

 

 OFF so pripravili Sara, Matija in Urša pod mentorstvom Žiga

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.