V tretje OFF

V tretje OFF

Aktualno-politična novica
caj ingven
21. 5. 2020 - 15.00
 / OFF

Kitajski predsednik pravi, da je združitev Kitajske in Tajvana nujna in neizogibna
 / 3. 1. 2019
Ameriško zunanje ministrstvo je odobrilo prodajo 18 torpedov v vrednosti 164 milijonov evrov Tajvanu. Nova pošiljka orožja Tajvanu je pospremila čestitke ameriškega zunanjega ministra Mikea Pompea tajvanski predsednici Caj Ingven ob njenem nastopu drugega mandata. Prodaja, ki še ni dokončno izvršena, bo med drugim po mnenju ameriške strani pomagala ohranjati vojaško ravnotežje v regiji. Združene države Amerike vodijo do Tajvana, z uradnim imenom Republika Kitajska, in celinske Ljudske republike Kitajske namerno dvoumno zunanjo politiko. Uradno priznavajo celinsko Kitajsko, a imajo diplomatske odnose s Tajvanom po bolj neuradnih kanalih ter so njegov glavni dobavitelj orožja. Kitajska napovedani prodaji torpedov seveda ostro nasprotuje. Caj Ingven je na svoji inavguraciji ponovila znano stališče, da morata obe strani najti način za soobstoj in preprečiti zaostrovanje antagonizma. Tajvan ljudski republiki ne priznava suverenosti nad otokom, že tako krhkemu razmerju med Kitajsko in Tajvanom pa ne koristi niti ameriško zaostrovanje odnosov s Kitajsko.

V ZDA so medtem aretirali nekdanjega pripadnika specialnih enot, znanih kot zelene baretke, in njegovega sina, ki sta na Japonskem obtožena pomoči pri pobegu iz države nekdanjemu direktorju Nissana Carlosu Ghosnu. Na zahtevo Japonske sta bila v Massachusettsu aretirana Michael Taylor in njegov sin Peter Taylor, ki sta po razlagi japonskega tožilstva Carlosa Ghosna na Japonskem lani skrila v velik črn kovček, v katerem je z zasebnim letalom zbežal v Libanon. Za izročitev Ghosna je Interpol letos Libanonu izdal rdečo tiralico. Na Japonskem je Ghosn obtožen kršitve zaupanja podjetja Nissan in zlorabe sredstev. Nissan ga toži za 85 milijonov evrov. V Turčiji so ta mesec obtožili sedem ljudi, vključno s štirimi piloti, da so Ghosnu omogočili pobeg v Libanon prek Istanbula. 

Kaj pomeni sodelovanje Turkov in libijske vlade narodne enotnosti?
 / 20. 12. 2019
V Libiji je mednarodno priznana vlada iz zraka napadla pozicije vojske generala Kalife Haftarja v bližini Tripolija. Haftarjeve sile, ki leto dni oblegajo prestolnico Tripoli, potem ko so zavzele celoten vzhod Libije, so že začele z umikom s prve frontne linije na jugu mesta. Zatem so jih ob podpori turškega letalstva napadle sile Vlade narodne enotnosti. Haftar naj bi se umaknil dva do tri kilometre od Tripolija, da bi ob koncu ramazana olajšal razmere živečim v mestu. A umik sledi tudi izgubi ključne letalske baze al-Watiya, edine Haftarjeve letalske baze na zahodu države. Turčija je z vstopom v vojno na strani tripolitanske vlade očitno vsaj malce premešala karte, saj je Haftar v zadnjem mesecu izgubil več manjših mest. Zaradi napadov turških dronov trpi tudi dobava dobrin z vzhoda na zahod.

Iz podjetja Hisense Gorenje so sporočili, da ponovno zmanjšujejo število napovednih odpuščanj. V proizvodnem podjetju Gorenje naj bi namesto 544 delo izgubilo 327 delavcev, v invalidskem podjetju IPC pa bo število odpovedi namesto 84 manjše od 29. Dela naj tako ne bi mogla izgubiti oba zakonca ali zunajzakonska partnerja, na seznamu presežnih delavcev naj tudi ne bi bilo staršev samohranilcev. V luči prejšnjih številk se nove zdijo sprejemljivejše, a samo v tej luči. Poslovna izguba podjetja bo ob polletju predvidoma znašala 41 milijonov evrov, kar naj bi bila posledica padca naročil ob epidemiji.

Vlada je potrdila predlog tretjega paketa protikoronskih ukrepov, ocenjenega na milijardo evrov. V predlogu je med drugim predvidena shema subvencioniranja skrajšanega delovnika. Ta bo na voljo delodajalcem, ki vsaj desetini zaposlenih ne bodo mogli zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo subvencionirala od pet do 20 ur tedensko, kar pomeni, da bo moral delavec opraviti vsaj polovičen delovnik. Subvencije bodo fiksne in bodo znašale do 448 evrov. Časovno bo ukrep omejen od 1. junija do 31. decembra. Drug, bolj piarovski ukrep, ki naj bi pomagal turizmu, so boni, za mladoletne v višini 50 evrov, za odrasle v višini 200 evrov. Te bi bilo ob potrditvi zakona v Državnem zboru mogoče uveljavljati od prvega junija.

Finančni minister Andrej Šircelj pričakuje, da bo tretji paket Republika Slovenija krila predvsem s pomočjo Evropske unije. Prek instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah, znanega pod kratico SURE, naj bi Slovenija po Šircljevi oceni dobila 900 milijonov evrov. Instrument je potrdil Svet Evropske unije, po njem pa naj bi Evropska unija izdala obveznice v vrednosti do 100 milijard evrov. Za obveznice bodo jamčile države članice, kar pomeni, da mora vseh 27 držav članic podati poroštvo, da bi instrument lahko zaživel. 

Avtoprevozniki, združeni v sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, vladi očitajo, da v tretji sveženj ni vključila njihovih zahtev po večji pomoči. Napovedali so tudi proteste, če ne bodo dosegli dogovora z vlado. Za sektor turističnih prevozov zahtevajo 12 milijonov nepovratnih sredstev in ukrep čakanja na delo do konca leta ali dokler ne začnejo z delom. Zahtevajo tudi nadomestila za izvajalce občasnega prevoza in podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze. Tretji paket ukrepov jim je sicer namenil subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, vendar prevozniki trdijo, da to ni dovolj.

V Sindikatu delavcev prometa in zvez opozarjajo, da zahteve avtoprevoznikov po večji pomoči ne bodo imele učinka na zaposlene. Zakaj, razloži generalna sekretarka sindikata Saška Kumer.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness