Več časa za vladOFF

Aktualno-politična novica
krivec
18. 5. 2022 - 15.00
 / OFF

Finska in Švedska sta uradno zaprosili za članstvo v severnoatlantskem vojaškem zavezništvu. S tem sta začeli uradne pogovore z Natom, v katerih bosta dorekli vlogo in finančni prispevek držav v Natu ter posebne zahteve, kot je denimo švedska zahteva po prepovedi namestitve jedrskega orožja na njenem ozemlju. Po tem bo vojaška zveza uradno povabila državi k članstvu, po poročanju švedskih medijev pa bo pristopna protokola držav objavila konec junija na zasedanju Nata v Madridu. K pristopnima protokoloma mora dati privolitev vseh 30 držav članic zveze. V Sloveniji protokola potrebujeta privolitev državnega zbora in predsednika republike. 
Javno ima pomisleke o članstvu Švedske in Finske predvsem turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki ju obtožuje podpiranja Kurdske delavske stranke, v Turčiji preganjane, kot bi bila teroristična organizacija. Erdogan je dejal, naj se delegaciji, ki naj bi v Turčijo prišli prepričat predsednika, ne trudita s prihodom v Ankaro. Šele po ratifikaciji pristopnih protokolov v vseh državah bosta o vstopu glasovala švedski in finski parlament. Državi naj bi še do konca leta postali polnopravni članici zveze, ne da bi za to potrebovali izvedbo referendumov. Švedska in finska javnost naj bi članstvo v zvezi začeli močno podpirati zaradi ruske invazije v Ukrajini. 

Obrambni ministri držav Evropske unije so medtem potrdili dodatne pol milijarde evrov, ki jo bo Unija namenila Ukrajini za nakup orožja in vojaške opreme. To je četrti paket pomoči, skupno je Unija Ukrajini za orožje poslala dve milijardi evrov. Kolegom iz držav Evropske unije se je pridružil tudi obrambni minister Ukrajine Oleksi Reznikov, ki jih je obvestil o zadnjem stanju na terenu.

Zunanja ministrica Združenega kraljestva Liz Truss je naznanila, da bo vlada spremenila dele severnoirskega protokola, ki je del sporazuma o brexitu. 

Izjava

O novih težavah Terese May na poti Združenega kralejstva iz EU
 / 18. 10. 2018

Severnoirski protokol, ki določa trgovinske in migracijske odnose med Severno Irsko, Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, je po besedah Liz Truss spodkopal odnos med Veliko Britanijo in Severno Irsko. Za to so po njenem mnenju krive določbe o izvozu dobrin iz Združenega kraljestva na Severno Irsko, ki zapovedujejo veterinarske preglede, britanskemu finančnemu ministrstvu pa onemogočajo odpravo carin na te dobrine. Zunanja ministrica je napovedala vzpostavitev tako imenovane zelene poti, ki bi pomenila odpravo carin na izvoz tistih dobrin na Severno Irsko, ki nato ne bi smele biti izvožene na Irsko, ki je članica Evropske unije. Obstoječemu protokolu v Severni Irski nasprotuje Demokratična stranka unionistov, ki je na nedavnih volitvah v severnoirski parlament sicer izgubila proti republikanski stranki Sinn Fein.

Boris Johnson, premier Združenega kraljestva, trdi, da spremembe protokola, ki ga je London podpisal z Brusljem ob brexitu, ne bi odpravile, ampak le popravile. Na strani Evropske unije kakršnimkoli enostranskim spremembam protokola nasprotujejo. Podpredsednik evropske komisije, zadolžen za brexit, Maroš Šefčovič, je dejal, da enostranska dejanja, ki nasprotujejo mednarodnemu sporazumu, niso sprejemljiva. Če bo britanska vlada sprejela spremembe protokola, pa bo Evropska unija po besedah Šefčoviča odgovorila z vsemi možnimi ukrepi.

O neokolonialni gospodarsko-politični krizi v Šrilanki
 / 13. 5. 2022

Šrilanka je danes tudi uradno v bankrotu v primeru svojega zunanjega dolga. To se je zgodilo po izteku enomesečnega roka zapadlosti, potem ko je vlada že pred mesecem povedala, da dolga ne more odplačevati. Uradni bankrot je sprožil klavzule v ostalih obveznicah Šrilanke. S tem bo večina dolga zapadla prej, kot bi sicer, razglasitev bankrota pa je tudi pravna podlaga za začetek pogajanj o prestrukturiranju dolga in začetek pogajanj z upniki. Šrilanka se trenutno z Mednarodnim denarnim skladom tudi že pogaja o paktu pomoči, ki bi rešil šrilanško kronično pomanjkanje tuje valute, v prvi vrsti to pomeni ameriških dolarjev, s katerimi država financira uvoz. Posebej kritičen je uvoz nafte, od katerega ni odvisen samo transport, ampak tudi oskrba z elektriko. Novoimenovani predsednik Ranil Wickremesinghe je v televizijskem nagovoru povedal, da država nujno potrebuje okoli 70 milijonov evrov tujih deviz, da bi plačala uvoz najnujnejšega blaga. Država ima zgolj še za en dan zalog pogonskih goriva, za nadaljnji uvoz bencina in dizla pa naj bi premostitveni kredit ponudila Indija. Premier je povedal tudi, da je pristal, da centralna banka natisne dodaten denar za plačilo plač javnih uslužbencev. 

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi, ki ga je včeraj sprejel skupni odbor Državnega zbora. Predlagale so ga Gibanje svoboda, Socialni demokrati in Levica. O zakonu, ki bi preoblikoval strukturo vlade, da bi po novem imela 19 ministrstev in en vladni urad, bi morali danes glasovati poslanci na prvi izredni seji državnega zbora. Vendar zaradi predloga posvetovalnega referenduma o spremembi zakona državni zbor danes ne more odločati. Pri Slovenski demokratski stranki nasprotujejo večanju števila ministrstev. Po besedah vodje poslanske skupine Danijela Krivca želijo vladi omogočiti več časa za razmislek o sestavi vlade. Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec meni, da gre za zavlačevanje postopkov. Ocenil je, da bo zahteva za posvetovalni referendum postopke oblikovanja vlade zavlekla za kakšen mesec.

Poslanci so sicer potrdili mandat Matjaža Nemca iz Socialnih demokratov v Evropskem parlamentu. Dosedanji evropski poslanki Tanji Fajon je namreč z izvolitvijo v državni zbor evropska funkcija prenehala zaradi nezdružljivosti funkcij. Za potrditev Nemčevega evropskega mandata je glasovalo 81 poslancev, le eden je bil proti. 

Zveza potrošnikov Slovenije bo proti banki Sparkasse vložila novo kolektivno tožbo zaradi vključevanja ničelne klavzule v kreditne pogodbe z njenimi strankami. Po trditvah zveze potrošnikov je večina bank in hranilnic v posojilne pogodbe vnesla določilo, ki jim omogoča obračun obrestne mere po ničelni stopnji, če se zgodi, da so obrestne mere po euriboru negativne. Euribor je osnovna medbančna obrestna mera, na podlagi katere banke tudi določajo komercialne obrestne mere pri posojilih. Ker je obrestna mera po euriboru po tem, ko so banke že izdale posojila po pozitivni obrestni meri, padla pod ničlo, bi morale banke razliko v obrestih vrniti potrošnikom. V primeru, da banke namesto tega osnovo obrestne mere obračunajo po ničelni stopnji, po mnenju zveze potrošnikov kršijo Zakon o varstvu potrošnikov in obligacijski zakonik. Po Zakonu o varstvu potrošnikov se namreč pogodbeni pogoji štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Zveza potrošnikov poziva kreditojemalce Sparkasse in drugih bank, naj se kolektivni tožbi pridružijo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness