VMROFF-DPMNE

Aktualno-politična novica
2. 11. 2018 - 15.00
 / OFF

Japonska vlada je odobrila osnutek zakona, ki bo vstop v državo omogočil tujim delavcem v sektorjih, v katerih primanjkuje delovne sile. Predlagan zakon predvideva razdelitev delavcev v dve vizumski kategoriji, glede na kvalificiranost delavcev in raven znanja japonskega jezika. Po prvi kategoriji bodo tujci lahko delo dobili za največ pet let, z njimi pa v državo ne bodo smeli priti njihovi družinski člani, medtem ko druga kategorija ne predvideva omejitev bivanja v državi. Japonska je sicer že v preteklih letih zaradi starajočega prebivalstva začela odpirati meje tujim delavcem, a so to do sedaj bili predvsem visokokvalificirani strokovnjaki. Če bo zakon potrjen, bi po nekaterih ocenah število tujih delavcev v državi, to je trenutno okoli 1,28 milijona, naraslo tudi za pol milijona.

Brazilske volitve: od whatsapp fake news kampanje do neoliberalne čikaške šole
 / 31. 10. 2018
Novoizvoljeni brazilski predsednik Jair Bolsonaro je položaj pravosodnega ministra ponudil Sergiu Moru, sodniku, ki je vodil obsežne preiskave o korupciji oziroma tako imenovano Operacijo Avtopralnica. Preiskava je razkrila številne podkupnine, vezane na državno naftno podjetje Petrobras, posledično pa dodobra pretresla brazilsko politiko, saj so se med obsojenimi znašli tudi nekateri obrazi politične elite. Med drugim zaporno kazen prestaja bivši predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ki mu je bilo prepovedano kandirati za predsedniški mandat. Prek političnih trupel, ki jih je za sabo pustila Avtopralnica, je do zmage prilezel domnevno neoporečni Bolsonaro.

Bolsonaro je včeraj prek Twitterja ponovil namero, da brazilsko veleposlaništvo v Izraelu preseli iz Tel Aviva v Jeruzalem. Brazilija bi s tem šla po poteh Združenih držav Amerike in Gvatemale. Na tem kratkem seznamu je do pred kratkim bil tudi Paragvaj, a je novi predsednik Mario Abdo Benitez preklical odločitev predhodnika in veleposlaništvo vrnil v Tel Aviv.

Francosko inženirsko podjetje Ingerop je oznanilo, da so hekerji v napadu nezakonito pridobili dostop do 65 gigabajtov zaupnih dokumentov. Gre predvsem za načrte projektov, povezanih z jedrskimi elektrarnami, zapori ter tramvajskimi omrežji. Ingerop je bil v preteklih mesecih sicer deležen kritik protijedrskih aktivistov zaradi načrta podzemnega odlagališča jedrskih odpadkov, ki bi se nahajal v bližini francosko-nemške meje. Francija je sicer v Evropi država z največ jedrskimi elektrarnami, medtem ko se je Nemčija zavzela, da do leta 2022 zapre preostale trenutno delujoče elektrarne.

Iz Aten je v četrtek po dvanajstih letih znova poletelo letalo proti Skopju. Letalsko povezavo sta sicer državi prekinili leta 2006, ko je makedonska vlada letališče poimenovala po Aleksandru Velikem. Ime je nato februarja letos vlada Zorana Zaeva, spremenila v Mednarodno letališče Skopje, kar je sovpadalo s pogajanji z grško vlado o preimenovanju makedonske države. Spomnimo, da je oktobra makedonski parlament podprl predlog, da se začne postopek spreminjanja ustave z namenom spremembe imena države. Predlog je lahko dosegel zadostno večino tudi s pomočjo glasov poslancev opozicijske VMRO-DPMNE, ki jih je nato vodstvo stranke iz svojih vrst nemudoma izključilo. Kot odgovor na to so sledili izstopi iz stranke, med drugim tudi vodje poslanske skupine stranke, Dragana Daneva.

Nikola Gruevski vrnil mandat za sestavo vlade. Kaj zdaj?
 / 31. 1. 2017
Nov udarec stranki VMRO-DPMNE je zadalo kazensko sodišče v Skopju, ki je na zahtevo posebnega tožilstva zamrznilo del njenega premoženja. Med drugim je sodišče zamrznilo 69 nepremičnin, vključno s sedežem stranke, tako imenovano belo palačo, ocenjeno na petnajst milijonov evrov vrednosti. Preiskava tožilstva se osredotoča na domnevno nelegalne donacije, ki jih je stranka prejela v obdobju od leta 2009 do 2015, ko je stranko vodil Nikola Gruevski. Ta naj bi donacije uporabljal za financiranje stranke in nakupe nepremičnin. Gruevski je bil sicer zaradi zlorabe javnih financ pri nakupu avtomobila znamke Mercedes-Benz v vrednosti 600 tisoč evrov obsojen na dve leti zapora.

Uljanik grupa, ki združuje puljsko ladjedelnico Uljanik ter reški 3. maj, je dobila novo upravo. Novi predsednik uprave je postal dosedanji finančni direktor Emil Bulić, ki je poudaril, da bo za obstoj ladjedelnic potrebna podpora hrvaške vlade in začetek pogovorov z naročniki ladij. Delavci puljske ladjedelnice sicer stavkajo od 22. oktobra dalje, ko je potekel zakonski rok za izplačilo septembrskih plač, medtem ko so v 3. maju za ponedeljek napovedali protestni shod v središču Reke.

Zasavski kmetje so podali tožbeni zahtevek, po katerem zaradi uničenja okolja in škode, nastale zaradi izpustov med letoma 2003 in 2007, terjajo odškodnino od trboveljskega Lafarge Cementa, HSE - Energetske družbe Trbovlje ter Steklarne Hrastnik. Pri tem ne gre za novo tožbo, ampak za nadaljevanje tožbe, ki so jo zasavski kmetje podali že leta 2007. Uroš Macerl, predsednik okoljevarstvenega društva Eko krog iz Ravenske vasi in eden od kmetov, ki so se odločili za nadaljevanje tožbe, opiše posledice, ki naj bi jih pustilo onesnaževanje.

Izjava

Macerl se ob tem sklicuje na meritve, ki so bile opravljene na merilni postaji na njegovi zemlji. Zasavski kmetje so sicer leta 2016 v tožbi proti Lafarge Cementu, Termoelektrarni Trbovlje, Steklarni Hrastnik in Tovarni kemičnih izdelkov po 21 letih slavili in dobili dva milijona evrov odškodnine.

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness