Zaporniški OFF

Zaporniški OFF

Aktualno-politična novica
28. 5. 2014 - 14.00
 / OFF

Francoska policija je začela z deložacijo zasilnega taborišča več kot osemstotih ilegalnih imigrantov v severnem mestu Calais. Oblasti so se odločile za ukrepanje potem, ko je minil rok, ki so ga postavile priseljencem za odselitev, akcijo pa upravičujejo z razlogom, da taborišče predstavlja zdravstveno tveganje, saj naj bi v zadnjih mesecih prišlo do izbruha garij. Vlada je že poskusila omejiti število priseljencev na območju leta 2002, ko je zaprla lokalni center Rdečega križa, ki je skrbel za zdravstveno oskrbo, vendar pa še vedno na tem mestu vztrajno vznikajo priseljenska taborišča. Pristaniško mesto Calais je za pribežnike namreč izhodišče za prestop v Veliko Britanijo, kjer računajo na pomoč sorodnikov ali prijateljev. V zavetju noči se mnogi tako poskušajo pretihotapiti na enega od tovornjakov, ki prestopa na trajekt in pluje čez Rokavski preliv v deželo mleka in medu.

Vendar pa na drugi strani preliva stvari niso tako rožnate, kot so v glavah tistih, ki iščejo boljše življenje na otoku. Iz tamkajšnjih zaporov poročajo o kritičnem stanju ustanov zaradi prenasičenosti. Britanski ječarji, ki držijo skupno 84.300 zapornikov, so v lanskem letu zabeležili 1575 hudih napadov, 23.183 prijav samopoškodovanja in 215 smrti. Navkljub opozorilom pa se stanje ne izboljšuje. Ministrstvo za pravosodje napoveduje dodatno zmanjšanje proračuna za deset odstotkov, kar skupno pomeni 2,4 milijarde funtov od nastopa konservativne vlade. Kako pa vlada računa zmanjšati stroške obratovanja zaporov? Z gradnjo “superzaporov” seveda. Kar 40 odstotkov zapornikov biva v ustanovah, ki beležijo po več kot 1000 zaprtih, ob tem pa napovedujejo gradnjo novega modela ustanove v Wrexhamu, ki bo ponudila 2.000 novih mehkih ležišč.

Potem, ko je postalo jasno, da je na evropskih volitvah v Veliki Britaniji s skoraj 30-imi odstotki podpore slavila Stranka za neodvisnost Združenega kraljestva oziroma UKIP (izg. jukip), je vodja te skrajno desničarske stranke Nigel Farage obelodanil, da se še ni in se nikoli ne bo zgodilo, da bi v evropskem parlamentu stopili v zavezništvo s sicer sestrsko francosko Front National. Podobno je storila tudi vodja slednje Marine Le Pen, le spisek tako imenovanih nezaveznikov je razširila. Dejala je, da ne bo povezovanja z grško neonacistično Zlato zoro, madžarskim vsaj ekstremno desničarskim Jobbikom in ultra nacionalistično bolgarsko Atako.

Čeprav je ameriški predsednik Barack Obama napovedal umik vojaških sil iz Afganistana, temu očitno ne bo tako. V predsedniškem kabinetu so predstavili dvoletni načrt, po katerem bo po letu 2014 na tujem ozemlju ostalo vsaj še 10.000 pripadnikov ameriške vojske. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je sicer že napovedal, da bilateralnega sporazuma ne bo podpisal, ker naslednji mesec prepušča mandat svojemu nasledniku. Kdo bo novi predsednik Afganistana, bo tako znano 14. junija. Oba izmed kandidatov, bivši zunanji minister Abdullah Abdullah, in bivši finančni minister, Ašraf Ghani Ahmadžai, ki sta se uvrstila v drugi krog volitev, pa ameriško odločitev pozdravljata kot ugodno za afganistansko ljudstvo.

Nadaljujemo z novicami z Bližnjega vzhoda. Čeprav smo včeraj poročali o zadnjem dnevu egiptovskih volitev, se je izkazalo drugače. Volilna komisija v Kairu se je odločila, da podaljša volitve za dodaten dan, ker naj bi visoke temperature odvrnile volivce, da bi opravili svojo dolžnost. Odločitvi komisije nasprotujejo tako v taboru levo usmerjenega kandidata Hamdena Sabahija, ki ji očita igranje s številkami, kot v taboru njegovega protikandidata in favorita volitev Abdula Fataha al Sisija.

Predsedniške volitve se obetajo tudi v Siriji, pa čeprav z enim kandidatom. Tam se bodo volišča odprla tretjega junija, je pa od danes naprej omogočeno glasovanje 1,3 milijona sirskim beguncem, ki živijo zunaj svoje države. Svoje glasove bodo lahko oddali na 39 veleposlaništvih po svetu, gotovo pa bo najbolj oblegano tisto v Libanonu, kjer trenutno prebiva večina prebeglih, med katerimi mnogi odkrito podpirajo obstoječi režim na čelu z Bašarjem al Assadom.

Kitajska je pozvala svoje banke naj opustijo rabo serverjev znamke IBM in jih zamenjajo s produkti domače proizvodnje. Pozivi prihajajo po zadnjih obtožbah gospodarskega vohunjenja med dvema velesilama. Ameriško ministrstvo za pravosodje je tako pretekli teden obtožilo pet kitajskih vojaških častnikov računalniškega vdora v podjetja in kraje podatkov tržnega pomena. Kitajska pa je v odgovor obtožila Ameriko napadov na vladne in podjetniške informacijske sisteme ter  naročila vsem podjetjem v državni lasti naj prekinejo sodelovanja z ameriškimi svetovalnimi podjetji.

Po poplavah na Balkanu iz Bosne poročajo, da naj bi zaradi te naravne nesreče brez domov ostalo vsaj 80.000 ljudi, 50.000 objektov pa je bilo uničenih. Lokalne oblasti naj bi sicer - po njihovem razumevanju - že poskrbele za nastanitev večine brezdomnih državljanov v občinskih in drugih stanovanjih za začasno obdobje. Še vedno pa deluje 40 kriznih centrov, ki nudijo zasilno bivanje še 5.000 ljudem. Zoran Ivančić, prostovoljec Iniciative Poplave.ba iz Sarajeva nam predstavi nekoliko drugačno sliko:

Izjava v posnetku

Selimo se v Srbijo, kjer so preselitev v krizni center v Krnjači zavrnili prebivalci Obrenovca, ki so jih oblasti želele preseliti iz beograjskega hotela Slavija. Po pričevanjih beguncev naj bi bil center v izredno slabem stanju in neprimeren za bivanje. Begunci so se morali preseliti, potem ko mestni hoteli niso bili več pripravljeni oddajati sob brezplačno. Po besedah mestne sekretarke za socialno zaščito Jasmine Ivanović pa naj bi bilo mesto sposobno v nadaljnje ponuditi prevoz in nove nastanitve v Paliluli, Zrenjaninu in Novem Sadu.

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je le razkril, kdo je njegov skrivnostni adut, ki bi lahko prevzel mandat predsednika vlade. Rešitelj, ki bi državljane lahko popeljal iz te ekonomske, ali še raje moralne krize, ki pesti vrlo Slovenijo, je Dušan Radonjič. Po izobrazbi je kandidat za mandatarja doktor ekonomije, svoj kruh pa služi kot profesor Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, kot politik pa se je pridružil stranki Zares. Poslanec Vogrin zatrjuje, da naj bi imel dovolj podpisov ostalih članov Državnega zbora za vložitev kandidature, vendar pa skoraj ni dvoma, da bi ostale stranke v boju za oblast novega mandatarja sploh potrdile. Tako Vogrin kot Radonjič zatrjujeta, da naj bi bil namen kandidature predvsem zagotoviti, da se parlamentarne volitve ne zgodijo v času počitnic. Več o dobrohotnem  imenovanju  nekdanjega mentorja za novega mandatarja v N-euro momentu danes ob 15. uri

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.