Zaupanju OFF

Zaupanju OFF

Aktualno-politična novica
26. 3. 2020 - 15.00
 / OFF

Predsednik Borut Pahor je sklical izredno srečanje s predsednikom Državnega zbora Igorjem Zorčičem, predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom Državnega sveta Alojzom Kovšco. Govor je bil o delovanju političnih institucij v času krize - vsi so se nominalno strinjali, da je treba ohraniti njihovo demokratično delovanje. Zorčič je sicer  predlagal skrajševanje rokov za razglasitev zakonov, ki ne zahtevajo referenduma, a je bil njegov predlog zavrnjen. Se je pa zato Državni svet odpovedal pravici do veta na nov sveženj interventnih zakonov, saj sta trenutno najpomembnejši prioriteti tako hitrost in zajezitev širjenja novega koronavirusa kot tudi seveda podpora političnim zaveznikom na desnici, ki so ta čas na oblasti. 

Polandball
Poljski parlament sprejel spremembo protiustavne zakonodaje o delovanju vrhovnega sodišča
 / 22. 11. 2018
Sodišče Evropske unije ne bo odločalo o skladnosti poljskega zakona iz leta 2017 s pravom Evropske unije, ki vladi med drugim omogoča odpuščanje sodnikov. Kontroverzne reforme so v preteklosti vodile do disciplinskih ukrepov zoper sodnike, ki so reforme javno kritizirali, pa tudi zgolj nosili majice z zloveščim napisom “Konstitucya” - ustava. Sodišče EU je leta 2019 za ilegalnega razglasilo poljski zakon, ki znižuje starost, pri kateri morajo sodniki vrhovnega sodišča v pokoj, ob tem pa si predsednik pridržuje pravico do petletnega podaljšanja mandata zvestemu podložniku. Poleg tega je Evropski parlament konec leta 2017 sprejel resolucijo, v kateri je ugotovil, da v primeru poljskih sodnih reform obstaja tveganje hujših kršitev vrednot EU, in proti Poljski sprožil postopek po sedmem členu Pogodbe o EU. Ta, v kolikor kršitve niso odpravljene, predvideva odvzem glasovalnih pravic Poljski v Svetu Evropske unije, a je za to potrebno skoraj nemogoče soglasje predstavnikov vseh držav članic. 

Slovaški parlament je sprejel ukrep, s katerim bo tamkajšnji službi za javno zdravje omogočeno spremljanje gibanja državljanov prek mobilnih telefonov. Tako bodo ugotavljali, ali ti kršijo pravila karantene. Ob privolitvi posameznika bi lahko v primeru pozitivnega testa izsledili vse osebe, s katerimi je bil okuženi v stiku, in jim poslali obvestilo. Predlog ukrepa je sprva predvideval tudi sledenje telefonskim klicem in tekstovnim sporočilom, vendar je bil člen umaknjen po nasprotovanju opozicije. Vsi doslej omenjeni načini sledenja so bili do nedavnega na voljo zgolj tajnim službam pod pogojem privolitve sodišča.

Podoben ukrep želi uvesti tudi hrvaška vlada. Prejšnji teden je vladajoča HDZ predlagala spremembo zakona o elektronskih komunikacijah, vendar želijo tako poslanci kot tudi varuhinja človekovih pravic predlog dopolniti, tako da bodo primeri, v katerih je sledenje dovoljeno, nedvoumno definirani. Poslanci niso enotni glede postopka, po katerem bi bil lahko ukrep sprejet, saj ta posega v ustavne pravice državljanov. Tako je predsednik hrvaškega sabora Goran Jandroković napovedal posvet z ustavnim sodiščem.

Nova kosovska vlada
 / 4. 2. 2020
Kosovski parlament je izglasoval nezaupnico predsedniku vlade Albinu Kurtiju in njegovi vladi. Glasovanje je potekalo na pobudo Demokratične lige Kosova - LDK, sicer koalicijske partnerice Kurtijeve stranke Samoopredelitev. Jabolko spora tiči v premierjevi odstavitvi notranjega ministra, člana LDK, ki se je Kurtiju zoperstavil s podporo uvedbe izrednih razmer. Vlada bo začasno še ostala na položaju, v normalnih razmerah bi bilo to do volitev, ki so sedaj onemogočene zaradi - vaja za poslušalko: dopolni poved! Alternativni scenarij predvideva formiranje nove koalicije z LDK, kateri bi se pridružila sedaj opozicijska Demokratska stranka Kosova, krajše PDK, katere član je predsednik Hashim Thaci, ki je uvedbo izrednih razmer na prvem mestu predlagal. Skupaj s strankami manjšin bi imeli LDK in PDK 72 sedežev v 120-sedežnem parlamentu. Seveda obstaja tudi opcija dejanske razglasitve izrednih razmer. V tem primeru bi vladi odvzeli še tiste tekoče posle, ki jih lahko po zakonu opravlja.

Nezaupanje je prisotno tudi v brazilski politični sferi. Guvernerji tamkajšnjih zveznih držav so se namreč postavili po robu predsedniku Jairju Bolsonaru [žaIrju bolsonAru], ki želi odpraviti omejitve gibanja. Te so za svoje zvezne države oziroma mesta uvedli guvernerji in župani. Bolsonaro, sklicujoč se na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, namreč želi ponovno zagnati ekonomijo. Guvernerji so napovedali, da tega ne bodo storili, nakar je Bolsonaro ukrepe, kot je zaprtje mest, označil za zločin. Več o bitki za nadzor nad mesti in regijami največje južnoameriške države v OFFsajdu ob 17.00.

Odstopil je predsednik izraelskega parlamenta - kneseta - Julij Edelštajn. Potezi botruje neupoštevanje zahteve vrhovnega sodišča po glasovanju o njegovem nasledniku. Po treh krogih volitev je namreč Beniju Gancu, predsedniku Modrobelega zavezništva, uspelo dobiti načelno podporo 61 poslancev, kar bi mu omogočilo sestavo vlade. Edelštajn, član Likuda, ki je trenutno na oblasti, je tik pred glasovanjem o novem predsedniku kneseta suspendiral parlament in sodišča ter tako začasno podaljšal oblast Likudu, ustavili pa so se tudi sodni postopki proti sedanjemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju. Prepovedim zbiranja navkljub se je tako prejšnji teden pred parlamentom zbralo več sto ljudi, vrhovno sodišče pa je Edelštajnu naložilo izvedbo glasovanja. Ta je odstopil po tem, ko je vrhovno sodišče obtožil vmešavanja v zakonodajno oblast, s tem pa ukradel še nekaj časa Gancu, kateremu je izraelski predsednik dal mesec časa za sestavo vlade. 

Znanstvena redakcija sporoča: zaradi razširitve novega koronavirusa v že vsaj 168 državah je generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Guterres pozval k paketu pomoči za najranljivejša območja po svetu v vrednosti slabih dveh milijard evrov. Za občutek, gre za manjši znesek, kot ga predvideva mega koronazakon, ki ga pripravlja slovenska vlada. Ta paket bi pomagal državam, ki so že tako finančno prešibke, da bi same zmogle ustrezno poskrbeti za svoje državljane v času epidemije.

Eno od območij, ki mu ob nenadzorovanem širjenju koronavirusa grozi huda zdravstvena kriza, je Gaza, kjer poročajo o prvih devetih primerih okužbe. Za pomoč palestinski enklavi - sicer enem najgosteje poseljenih območij na svetu - je kanadski zdravnik Tarek Loubani že leta 2015 zagnal Glia Project, odprtokodni repozitorij dizajnov medicinske opreme, primernih za 3D-tisk. Za spopadanje s COVID-19 so zasnovali poceni obrazne ščite za večkratno uporabo, stetoskope in drugo osnovno opremo. Tovrstne privatne iniciative lahko s težavo pokrijejo očitno pomanjkanje v zdravstvenem sistemu, ki ni izvzet iz izraelske blokade območja. 

Gaza s skoraj dvema milijonoma prebivalcev se sooča s pomanjkanjem testerjev, bolnišnice pa še niso pripravljene za sprejem večjega števila obolelih. Zaradi izraelske blokade območje pestijo tudi slaba opremljenost, revščina, disfunkcionalna infrastruktura in odvisnost od humanitarne pomoči. Izrael se na pojav koronavirusa uradno še ni odzval, poglobitev krize pa je lahko še dodaten razlog za izolacijo Palestincev, katerim tamkajšnji apartheid že tako ali tako močno omejuje prosto gibanje. Palestinska oblast v Gazi je sicer že sprejela nekatere ukrepe, na primer zaprtje šol in delno policijsko uro.

OFF sta s pomočjo Znanstvene redakcije pripravila vajenec Andrej in Lucija.

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness