Žejni čez Istro

Okoljski minister in pospeševalec infrastrukturnih projektov Andrej Vizjak je zjutraj sestankoval z župani obalnih občin in predstavniki iz gospodarstva. Tema: vzpostavitev novega vodnega zajetja, ki bi oskrbovalo slovensko Istro do reke Reke. Minister je po koncu srečanja izrazil pričakovanje o sprejetju prostorskega načrta za izgradnjo jezu na potoku Mali Padež še pred koncem vladinega mandata. Več pove Vizjak:

Izjava

Projekt, ki bi prebivalcem obalne regije tudi v sušnih mesecih zagotovil nemoteno oskrbo s pitno vodo, visi v zraku že več desetletij. Že leta 2004 je takratna vlada uspešno pridobila evropska sredstva za njegovo izvedbo, a se je nato zalomilo. Več pove Andrej Kryžanowski, docent na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo:

Izjava

Sedanji načrt predvideva oskrbovanje zgolj istrskih občin, alternativna rešitev pa bi bila priključitev rižanskega vodovodnega omrežja k zajetju Malni pri Postojni. S tem bi vodo zagotovili tudi prebivalcem nekaterih kraških občin. Več o tem Vizjak:

Izjava

Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, meni, da je priključitev zajetju Malni bolj smiselna od gradnje novega zajetja:

Izjava

Andrej Kryžanowski pojasni, da gre v resnici za dopolnjujoča se predloga:

Izjava

Postavlja se tudi vprašanje o varstvu naravne dediščine. Mali Padež, v katerega se izliva Suhorica, je namreč pritok Reke, katere tok je ustvaril sistem Škocjanskih jam. Ta se nahaja na območju Parka Škocjanske jame, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Komentira Ščuka:

Izjava

Po drugi strani že sam Zakon o regijskem parku Škocjanske jame predvideva možnost zagotavljanja oskrbe obalnih občin z vodo iz zaledja. Več pove Kryžanowski:

Izjava

Dileme so pač dileme. Naravne dediščine ne gre kar tako počez zanemarjati, a po drugi strani je dostop do pitne vode ena izmed osnovnih življenjskih potreb. Sicer se lahko zgolj sprašujemo o tem, zakaj po 50-ih letih, odkar je Zveza vodnih skupnosti Slovenije začela pripravljati projekt, rešitve še ni na mizi. Minister za okolje in prostor je že pokazal, da s krotenjem nevladnih okoljevarstvenikov nima težav, a verjetno je skupnost kraških županov večji izziv. Le upamo lahko, da bo rešitev ustrezala vsem.