2020: volilna Odiseja v Romuniji

Oddaja
spejsssss
8. 12. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

Korupcijska hobotnica
Politiziranje se je v Romuniji preneslo na nivo tehnokratskih protikorupcijskih inštitiucij
 / 10. 2. 2017
Pred kakšnima dvema tednoma se je na gori v romunskem okraju Neamt udejanil slabe tri metre visok kovinski monolit. Z njegovo pomočjo so vesoljci vzpostavili stik z romunskimi volivci in jim odsvetovali udeležbo na nedeljskih volitvah. Volivci, bodisi poslušni bodisi pod vplivom kozmične tehnologije nadzora misli, so nasvet povečini upoštevali – glasovnice jih je oddalo zgolj trideset odstotkov. Izplen je sledeč. Največ, približno tretjino glasov, so Romuni namenili Socialnodemokratski stranki, krajše PSD, slabo tretjino Nacionalno-liberalni stranki, krajše PNL, preostanek pa si je razdelilo še nekaj strank, med njimi UDMR, stranka madžarske manjšine v Romuniji, in AUR, to je Zveza za enotnost Romunije. V odzivu na poraz oziroma »nezmago« je odstopil Ludovic Orban, predsednik trenutno vladajoče in na volitvah drugouvrščene PNL. Komentira antropolog s Srednjeevropske univerze Florin Poenaru:

Izjava

O rezultatih romunskega referenduma, odhodu Dragnee v zapor in bodočnosti njegovih Socialdemokratov
 / 28. 5. 2019
Vredno je izpostaviti zanimivo dialektiko med največjima strankama. PSD je na prejšnjih volitvah zmagala s 45 odstotki glasov, a ji je po nekaj letih podpora močno padla zaradi koruptivnih praks takratnega predsednika Livia Dragneua, kasneje obtoženega zlorabe položaja. Sodnemu procesu se je skušal izogniti tudi s spremembo zakonodaje, ki bi dekriminalizirala zlorabo položaja, s katero je posameznik proračunu povzročil škodo v višini nekaj manj kot 45 tisoč evrov. Nezadovoljstvo je kulminiralo v številnih protestih, prav tako pa so Romuni izrazili nezadovoljstvo na lanskem dvojnem glasovanju o poslancih v Evropskem parlamentu in referendumskem vprašanju o vladnem predlogu zakonodaje. Če bi bil ta sprejet, bi lahko vlada spreminjala sodno zakonodajo brez soglasja obeh domov parlamenta. Predlog je bil zavrnjen, PSD pa je na evropskih volitvah dobila zgolj 23 odstotkov glasov. Po razpadu vladajoče koalicije pred približno enim letom je na oblast prišla PNL, ki pa se je bila kaj kmalu primorana spoprijeti z epidemijo, pri čemer je bila po mnenju volivcev precej neuspešna. Več o posledični zmagi PSD pove Poenaru:

Izjava

Za naslednji korak je torej odgovoren predsednik Romunije Klaus Iohannis. Ta je v preteklosti predsedoval tudi stranki PNL, zato se je bržkone nadejal njene zmage oziroma je bolj naklonjen podelitvi mandata tej stranki. Več o predsedniških pooblastilih pove Alexandra Mercescu z univerze v Temišvaru:

Izjava

Okoli osem odstotkov glasov je prejela skrajno desna AUR, ki si prizadeva za združitev Romunije s sosednjo Moldavijo in »združitev vseh Romunov, kjer koli že se nahajajo«. Gre za novo stranko na romunskem političnem parketu, ki se označuje za »braniteljico cerkve«, na letošnjih lokalnih volitvah pa ji je uspelo osvojiti župansko mesto v treh krajih. Več o tem Poenaru:

Izjava

Komur koli že bo predsednik podelil mandat, bo imel pred sabo težko nalogo sestavljanja koalicije. Več kot polovico glasov si delita največji in nasprotujoči si stranki PDS in PNL, zato bosta ključno vlogo igrali koalicija USR-Plus s skupno 16-imi odstotki glasov in UDMR z okoli šestimi odstotki.

Izjava

Romunija
Predlogi pomilostitve in dekriminalizacije škode proračuna s strani romunske vlade ter protesti proti
 / 24. 1. 2017
Vrnimo se k PSD. Stranka je nastala leta 2001 z združitvijo Romunske socialnodemokratske stranke, Republikanske stranke in Stranke za sodelovanje, predsedoval pa ji je prvi predsednik postceausescujske Romunije, Ion Iliescu. O stabilnosti njene volilne baze priča dejstvo, da je na vseh sledečih volitvah osvojila vsaj tretjino glasov. Tradicionalno jo volijo predvsem starejši in ljudje na podeželju – za razliko od PNL, ki pobira glasove predvsem v mestih, kot je za liberalne stranke običajno. Več o volilnih bazah aktualnih strank pove Mercescu:

Izjava

Vesoljci so stopili v stik tudi z aktualnopolitično redakcijo in napovedali, da naslednja koalicija v Romuniji, kakršna koli že bo, zagotovo ne bo KUL. Srečanje opiše neimenovani pripadnik vesoljske divizije Radia Študent:

Izjava

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness