Arhitektonski premiki gradbene zakonodaje

Javna obravnava novega Gradbenega zakona, ki uradno traja že dva meseca, je odprla novo poglavje medijskega spopada med arhitekti in inženirji. Zbornica za arhitekturo in prostor ter Inženirska zbornica Slovenije se javno potegujeta vsaka za svoje pravice in privilegije v postopkih gradnje objektov. Arhitekti trdijo, da bi jim nov zakon odvzel rezervirano pravico do vodenja projektiranja, čemur nasprotujejo. Inženirji se z interpretacijo arhitekturne zbornice ne strinjajo in trdijo, da zakon pooblastila arhitektov veča, saj bodo po novem lahko izvajali tudi funkcije vodje del in vodje gradbišča.

Arhitekturna zbornica nov Gradbeni zakon zavrača v celoti. Kot so zapisali na svoji spletni strani, ministrstvo s predlogom dolgoročno ukinja potrebo po arhitekturni stroki nasploh. To utemeljujejo predvsem na podlagi spremembe člena, ki ureja naloge projektanta. Projektant je oseba, ki pripravlja razpisno dokumentacijo, torej med drugim pripravi načrt objekta.

Novi zakon predvideva, da je lahko vodja projektiranja predstavnik katerekoli stroke. Zakaj je to sporno, razloži Lenka Kavčič, članica skupščine Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.

Izjava

Kavčič dodaja, da je arhitekt strokovnjak, ki razume odnos do človeka in prostora. Meni, da je narobe, da bodo lahko stavbe, namenjene ljudem, dobile za vodjo projektiranja strokovnjaka s področja, ki se s stavbeništvom ukvarja zgolj s tehničnega vidika. 

Izjava

Andrej Strehovec, arhitekt in samozaposlen v kulturi, deli mnenje, da so bili predlogi arhitektov povsem preslišani.

Izjava

Novi zakon prinaša tudi spremembe, kar se tiče popisa gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del, s čimer bo inženirska zbornica izdelovala standardizirane osnove popisov, ki so sicer del arhitekturnega področja.

Izjava

Minister za okolje Andrej Vizjak je s pismom v Sobotni prilogi Dela arhitektom zagotovil, da z nobeno določbo zakona na ministrstvu ne želijo zmanjšati pomena in vloge arhitekture pri posegih v prostor. Toda v isti sapi je ocenil, da zahteva arhitektov po ekskluzivni pravici vodenja projektiranja stavb ni na mestu. V predlogu zakona je po Vizjakovi razlagi spremenjena le določba za vodjo projektiranja, če pri njem sodeluje več strokovnjakov. V tem delu drži, da vodja projektiranja stavb ne bo nujno arhitekt, kot je to bilo do sedaj. Vizjak je izrazil zaupanje, da bodo projektanti znali izbrati vodje projektiranja na podlagi referenc in znanja, ne le na podlagi tega, da je nekdo po izobrazbi arhitekt.

Lenka Kavčič se sprašuje, zakaj so spremembe nujne, če minister Vizjak v pismu bralcev zagotavlja, da se z novim zakonom za arhitekte ne bo nič spremenilo.

Izjava

Inženirji menijo, da ena stroka pri gradnji ne more prevladovati. Na področju grajenja stavb namreč pravica do vodenja projektiranja po veljavnem zakonu pripada arhitektom zaradi načela prevladujoče stroke. Tako kot inženirjem ta pravica na podlagi istega načela pripada pri projektiranju, na primer, infrastrukturnih projektov. Inženirji pravico arhitektov do vodenja projektiranja stavb relativizirajo. Sprašujejo se, kaj je pomembneje: funkcionalnost stavbe, tekoča voda ali potresna varnost? Arhitekti trdijo, da je prav arhitektura ta prevladujoča stroka.

Inženirska zbornica Slovenije je pred dnevi objavila zapis, v katerem poudarja, da so rešitve v predlogu novega Gradbenega zakona, ki obravnavajo udeležence in njihova pooblastila, v večjem delu v korist arhitektom. Za te naj bi bila še posebej pozitivna pridobitev vodenja del, za kar pa, tako Inženirska zbornica Slovenije, nimajo ustreznih kompetenc.

To poudari tudi Krištof Andrej Pogačnik*, predsednik upravnega odbora matične sekcije gradbenikov pri Inženirski zbornici Slovenije.

Izjava

O tem, kaj glede predloga novega Gradbenega zakona moti Inženirsko zbornico Slovenije, Krištof  Andrej Pogačnik.

Izjava

Kot kaže, Andreja Vizjaka, zakonodajno najbolj marljivega ministra vlade, čaka še veliko dela. Če bo želel Gradbeni zakon enakopravno uravnovesiti, tako da se bodo z njim strinjale vse stroke, bo nujna skrb za podrobnosti, v katerih se skrivajo arhitektonski premiki slovenskih gradbenih postopkov. 

 

OFFsajd je pripravila vajenka Sara, mentoriral je Martin.

* Za napako pri imenovanju Andreja Pogačnika z Inženirske zbornice Slovenije se opravičujemo.