Deutschewaschmaschine
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je v sodelovanju s preiskovalnimi novinarji v skoraj 90 državah objavil prve analize zaupnih poročil o sumljivih nakazilih, ki so jih banke in druge finančne institucije poslale ameriškemu uradu za preprečevanje finančnega kriminala, krajše FinCEN. Ameriški portal BuzzFeed je pridobil okrog 2100 zaupnih poročil, ki prikazujejo transakcije v obdobju od 1999 do 2017. Novinarji so na podlagi teh poročil odkrili za najmanj 2000 milijard dolarjev bančnih nakazil, ki so bankam vzbujala sum pranja denarja ali drugih kriminalnih dejanj. Kar 1300 milijard dolarjev sumljivih nakazil je bilo nakazanih prek največje nemške banke Deutsche Bank, iz poročil pa izhajajo na primer še do sedaj neznane informacije o spornih transakcijah ameriške banke JP Morgan in britanske banke HSBC.
Vendar pa 2000 milijard dolarjev sumljivih transakcij ne pomeni, da so vse dejansko bile kaznive. Gre namreč za poročila internih nadzornih služb bank, ki so zaznale transakcije z visokim tveganjem in o teh poročale nadzornemu organu, kar od njih zahteva zakon. Je pa poveden podatek, da so bančne institucije ameriškemu FinCENu samo od leta 2011 do leta 2017 poslale kar 12 milijonov takih poročil, znesek 2000 milijard dolarjev pa temelji na zgolj 2100 takšnih poročilih. FinCEN je že v začetku meseca izrazil prepričanje, da je takrat še neobjavljeno razkritje informacij iz poročil o sumljivih aktivnostih nezakonito in lahko ogrozi ameriško nacionalno varnost.
Do sedaj razkrite informacije so vezane predvsem na že znane škandale iz preteklosti, dodajajo pa pomembne informacije o tem, da so se odgovorni v bankah zavedali spornih poslov, a jih pogosto niso ustavili. V današnjem OFFsajdu pozornost namenjamo Deutsche Bank, ki je povezana s krepko več kot polovico razkritih sumljivih bančnih transakcij.
Vrednost Deutsche Bank tudi zaradi vseh finančnih škandalov, ki so bili razkriti v preteklih letih, strmo pada. Vrednost delnice banke je maja 2007 znašala okrog 110 evrov, danes pa je vredna le še 7 evrov. V minulih letih je Deutsche Bank s tožilci v različnih primerih že sklenila več poravnav, da bi se rešila iz sodnih mlinov.
Več kot šest milijard evrov je morala plačati po dogovoru z ameriškim pravosodnim ministrstvom zaradi obtožb o prodaji toksičnih finančnih instrumentov, ki so vodili v finančno krizo leta 2007 in 2008.
Leta 2015 je banka morala plačati več kot 200 milijonov evrov zaradi kršenja sankcij Združenih držav Amerike. Ameriški organi pregona so takrat ugotovili, da je banka med letoma 1999 in 2006 izvedla za več kot 9 milijard evrov transakcij v imenu iranskih, libijskih, sirskih, mjanmarskih in sudanskih finančnih institucij, deležnih ameriških sankcij. Tovrstne transakcije naj bi se po poravnavi zaključile.
Več kot pol milijarde evrov je ameriškim in britanskim finančnim oblastem morala Deutsche bank plačati leta 2017 zaradi pranja ruskega denarja. Skoraj 9 milijard evrov je banka omogočila oprati ruskim oligarhom s pomočjo prodaje delnic v rubljih in njihovega nakupa prek slamnatih podjetij v zahodnih državah. Matthias Goldmann s frankfurtske Goethejeve univerze pojasni osnoven način delovanja te sheme za pranje denarja.
Gre za tako imenovano zrcalno preprodajo delnic. Po prepričanju ameriških oblasti je bila v shemo vključena tudi ruska mafija, kot izhaja iz novo pridobljenih poročil. Prav tako naj bil opran denar ruske banke, v odboru katere je sedel Igor Putin, bratranec predsednika. Ko je bila ta shema razkrita, so na Deutsche Bank krivdo zvalili na nekaj uslužbencev pisarne v Moskvi, predvsem na direktorja podružnice, Američana Tima Wiswella, ki je pobegnil na Bali. Deutsche Bank je močno skrčil svoje operacije v Rusiji in sklenil izvensodno poravnavo. Nobeden izmed uslužbencev pa ni bil sodno preganjan. Ker ameriško pravosodno ministrstvo primer še zmeraj preiskuje, Deutsche bank v zadnjem letnem poročilu ne izključuje možnosti prihodnjih poravnav.
Goldmann poudarja, da je shema bila dobro poznana, z novimi razkritji informacij iz poročil pa dobivamo vpogled, s katerim se sedaj zdi škandal še večji.
Novopridobljene informacije razkrivajo, da je vodstvo Deutsche bank vedelo za shemo zrcalne preprodaje obveznic. Že leta 2013 so, kot izhaja iz poročil, na banki sprožili notranjo preiskavo, ki je ugotovila, da so moskovski bankirji zavračali postopek ugotavljanja, ali imajo njihovi klienti kriminalno preteklost. Moskovska pisarna ni bila zmožna proizvesti niti seznama njenih strank. Rezultati preiskave so bili posredovani upravi Deutsche bank, direktorji pa so na enem izmed sestankov situacijo prepoznali kot takojšnjo prioriteto. Tudi nadzorni svet je bil, kot izhaja iz dokumentov, v letih 2013 in 2014 obveščen vsaj trikrat.
Poleti 2014 je oddelek za notranji nadzor, ki ga je takrat vodil sedanji direktor banke Christian Sewing, začel s preiskavo moskovske podružnice, a preiskavo zaključil že jeseni istega leta. Poročilo o nadzoru je moskovski podružnici dalo pozitivno oceno, a poročilo sploh ni omenjalo ustreznosti ukrepov za preprečevanje pranja denarja. Kasneje je tudi Deutsche bank sama ugotovila, da poročilo ni bilo zadostno.
Leta 2016 so finančni tokovi, ki so v državo pritekali iz Rusije, začeli skrbeti še Bank of America. Njeni predstavniki so se sestali s kolegi iz Deutsche bank. Sestanek je prekinil eden direktorjev nemške banke, preiskovalce iz Bank of America pa odslovil, saj niso bili pooblaščeni za preiskavo. Kmalu zatem je ameriška banka poslala poročilo na FinCEN, za tem pa je sledil pregon s strani britanskih in ameriških oblasti.
Čeprav se bančništva že od nekdaj drži predsodek, da gre za umazane posle, se vseeno postavlja vprašanje, zakaj prav Deutsche bank. Zakaj dobičke iskati v umazanih poslih. Goldmann si sicer ne drzne špekulirati, ali so sporne transakcije prav v primeru Deutsche Bank načrten izhod iz sicer slabe finančne situacije. A tega tudi ne moremo nedvoumno zanikati, kakor je vidno na primeru nemškega podjetja Wirecard, ki je nedavno v procesu propada javnosti odprlo vpogled v še en škandal, ko so nemške nadzorne institucije zatajile.
Za to, da se banke zatekajo k tako spornim transkacijam, Goldmann vidi predvsem pomembne strukturne razloge.
Regulatorji tako velike institucije, kot je Deutsche Bank, ščitijo in jim včasih tudi pogledajo skozi prste, saj si ne morejo privoščiti njihovega propada.
V postopanju Deutsche Bank ob soočenju s pranjem denarja pa lahko vidimo tudi izraz specifičnega razvoja banke, ki je na hitro zrasla z vstopom na tuje trge od konca osemdesetih in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Bančni škandali gredo pravzaprav z roko v roki s siceršnjo okostenelostjo velikih bank, kot je Deutsche Bank.
Zaradi konkurence manjših in bolj fleksibilnih podjetij, ki nudijo digitalne finančne storitve, bi se morala Deutsche Bank, če bi želela poslovati uspešno, razbiti na manjše dele, meni Goldmann.
V Deutsche Bank sicer v zadnjem času obljubljajo prestrukturiranje, ki se je nazadnje odvilo v obliki množičnega odpuščanja v Severni Ameriki. Toda tudi konec spornih transakcij so obljubljali že leta 2015.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj